Spodaj pričujoč zapis se je zgodil pred osmimi leti na dan moje valete. Dan
je bil poln priprav za večer, ki vsakemu najstniku ostane večno v spominu.
Kaj obleči? Kakšna frizura? Kakšna šminka? Vse to in in ostalo so bile moje glavne
misli tisti dan. K sreči je prišla na obisk moja sestra, ki me je malo pomirila.
Opazila sem, da ima črne kolobarje okoli oči, vendar jo nisem želela nič
vprašati saj bi jo lahko užalila. Skupaj s starši smo odšli na mojo valeto.
Bilo je veliko ljudi vsak se je potrudil, pustiti najlepši vtis. Ker je bil
to poseben dan je oče sklenil, da grem lahko s sestro v disko in prespim
pri njej. Dobile sve se z njenimi prijateljicami in žur se je začel.
Okoli 02:00 ure sve zaradi moje izčrpanosti domov. Prvič bom
prespala pri sestri. Navdušenje. Taxi naju je pripelj pred staro hišo v
Šentvidu, kjer je moja sestra imela najeto stanovanje. Na prvi pogled stare
hiše obrasle z drevesi me je spreletel mraz po celem telesu. Dejale sve, da je
kot v grozljivki in temu sva se obe nasmejale. Prišle sva po ozkih in vijugastih
stopnicah do 1. nadstropja, v meni pa se je stopnjeval strah. Povedala mi je,
da je v tej hiši umrla stara gospa in da je ona še vedno v tej hiši.
Prosila me je če lahko spiva v isti postelji saj naju bo manj strah. Začela sem
se smejat, da bi sprostila napetost, ki mi jo je vtisnila ta hiša. Odpravile
sva se spat in že po pol ure sem se zbudila. Nekdo je hodil po hiši, slišala
sem korake, ki so nekako drsali po starem parketu. Otrpnila sem in si
dopovedovala da to ni res. Koraki so bili sedaj v kuhinji, zaslišala sem
posodo kako je zaropotala medtem. Zvok tekoče vode me je spravil ob pamet.
Zbudila sem sestro in ji šepetala kako me je strah in da slišim nekoga. Na moje
presenečenje je rekla, da ve in da se tudi ona zaradi tega hrupa zbudi vsako noč.
Druga drugi sva dali nekakšen občutek varnosti in sestra je potonila nazaj v sen.
Moja nočna mora se je nadaljevala. Koraki so sedaj iz kuhinje prihajali k nama
v sobo, odprla sem oči in gledala kdo se bo prikazal.Od napenjana so me bolele
oči, a videla nisem nicesar.
Tisti trenutek sem si želela biti pri starših. Mislila sem na toplo posteljo,
na ljubečo mamo in zaščitniškega očeta. Začela sem jokati, koraki so se
približevali in se ustavili. Imela sem občutek, da ta duh stoji nad menoj in
me opazuje. Začela sem moliti, tako vztrajno nisem še nikdar molila.
Koraki so se začeli premikati in prižgal se je tranzistor, te pokojne gospe.
Kri mi je zamrznila v žilah in nisem se upala premakniti. Poskušala sem
obdržati sestro budno, vendar je vsakič od velike izčrpanosti padla nazaj v
spanec. Veje na balkonu so bile v obliki roke in videti je bilo, kot da
želijo zagrabiti nekaj iz hiše. Vsakič, ko je veter zapihal so udarile ob
šipo in ta zvok je bil neznosen. Celo noč so se slišali koraki, posoda je
ropotala, voda je tekla iz pipe in tranzistor se je prižigal.
Ob prvih znakih jutranje zore so zvoki prenehali. Vsa izčrpana, zabuhla od
joka sem se še vedno oklepala sestre. Zbudila se je in me pogledala, bila mi
je hvaležna, da sem bila z njo. Vstala sem in se odpravila na teraso pričakat
prve sončne žarke. Počakale sva na prvi avtobus in se odpravile domov. Pogled
mame na moj izmučen obraz je dal vedeti, da nekaj ni v redu. Še isti dan
je oče odšel po sestrine stvari in odločila se je, da se bo preselila
nazaj domov.
Znanec od lastnice stanovanja nam je povedal, da je hiša že pred leti brez
razloga zagorela in da nimajo nobenih najemnikov, tako da so se odločili da jo bodo podrli.
Ta hiša še vedno stoji na istem mestu in zaradi nepojasnjenih razlogov ni bila
nikoli narejena prenova in je v oglasu za prodajo že vrsto let.
