Telepatska naveza ni skrivnost, le mnogim je težko razumljiva.
Namen vsega tega, kar pripovedujem je, da bi ljudje končno spoznali, da nismo kosi mesa, ki hodijo po cesti, se pehajo za denarjem. V trenutku, ko bi lahko bili srečni, zbolijo in v nekaterih primerih celo umrejo…. Mi smo bitja lepote, bitja svetlobe, bitja ljubezni….. kdo nam je opral možgane, da smo to pozabili? Kdo koga sploh še vidi? Ali smo vsi roboti?
![]()
|
Kdo od vaju Zvone je prvi naredil stik, da sta se sploh našla oziroma
ali se poznata od prej, ko si živel še v Sloveniji?
Ženske so bolj sramžljive to veš, toda bilo je to naključje. Ne ni bilo naključje. Tega ni. Bilo je določeno vnaprej, da sva se našla v takšni obliki. Na Internetu sem našel Matejino stran, in ker se mi je tema o kateri piše zdela zanimiva sem jo prosil za nasvet.
Tako se je torej začelo vajino sestankovanje?
Da, sprva mi je le odgovorila na moje vprašanje nakar sem ji povedal da me pač skrbi, da si ne bo poškodovala gležnja. Saj veš kar tako nekomu napisati, ki ga sploh ne poznaš naj se čuva gležnja je malo rizično, saj bi me lahko imela za norca. Sploh ne. V emailu mi je odpisala da je imela pravkar poškodovan gleženj. Temu sta sledili še drugi dve diagnozi čemur se je Mateja sprva čudila sedaj pa je že navajena se mi zdi.
Bi Mateja hotela govoriti z menoj za revijo Aura?
Bi bi. Napiši ji email z vprašanji in čez nekaj ur, če boš imel srečo, ti bo ona odgovorila.
Tako je tudi bilo. Z Zvonetom sva šla za uro in pol na svež zrak medtem pa so me že čakali Matejini odgovori.
Si ob prihodu v Slovenijo že obiskal Matejo?
Ne, še ne in kot kaže jo tudi ne bom.
To pa ni v skladi s tvojimi pravili.
Vem, razlog tiči pri Mateji. Pravi, da imam preveč temne oči in temne lase da bi vzdržala distanco do mene. Ona ljubi vse, popolnoma vse, tudi kamne in pohištvo, zato se boji najinega srečanja, če bi do tega prišlo.
Kako pa si se ti sploh naučil telepatsko komunicirati. Kot vem, se pred leti s tem nisi ukvarjal.
Res je nisem se. Prišlo je samo od sebe. Sedaj čutim več in vidim več. Na daljavo postavljam diagnoze, ki se izkažejo pravilne.
In kako lahko postaviš diagnozo če človeka še videl nisi?
Saj vem, vendar ne morem postaviti diagnoze kot zdravnik. Recimo ravno na Internetu sem sem pogovarjal z neko žensko in sem ji postavil diagnozo da ima na levi dojki okvaro. Njena leva dojka je prekrivala srce in priznala je da ima zdravstvene težave s srcem. Veš pri teh stvareh ne smeš vsega vzeti dobesedno, sicer bi se lahko vsi zdravili za vsem.
Kako podoživiš telepatsko naveza med tabo in Matejo?
Jaz niti ne bom rekel, če je čisto telepatska. Verjetno je oboje telepatska in astralna. Grem pač z mislimi k njej in jo vidim. Enkrat nekaj premetava po pisalni mizi v službi, drugič jo vidim v gneči ljudi in me zaradi odsotnosti ne more zaznati, Doma jo vidim v kuhinji. Več kot to. Celo na stranišče sem šel za njo.
No, ta je pa lepa.
Mateja? Kako pa veš?
Smeh.
Jo potem tudi vidiš ko se tušira?
Očitno nikoli ne pridem k njej ob pravem času. Če mi bo kdaj uspelo ji bom odprl hladno vodo.
Mateja, kako vi čutite Zvonetov prihod?
Okrog mene se nenehno vrtijo razna bitja. Nekateri se napajajo z mojo energijo drugi so le na obisku, vendar vedno ločim kadar pride na obisk.
In v čem je razlika med njegovim prihodom?
Nihče ne pride s toliko energije kot on, tudi to je znak. Na križu začutim elektriko, toploto in nekakšne "mravljince" v enem od prstov me zbode "šivanka" povsod po sobi čutim električno napetost kot bi bil zrak naelektren.
In ti Zvone. Kako ti čutiš Matejin prihod?
Mislim, da je Mateja bolj senzibilna kot sem jaz. Včasih me boža po glavi, po ramenu, tudi nekaj mi je že šepetala a tega nisem mogel točno prevesti. Zlasti čutim to na laseh, ki postanejo naelektreni, kadar je Mateja pri meni. Čutim, da hoče z menoj imeti sestanek a jo vedno kaj prekine. Vseeno kaj je to, njen nadrejeni, otroci, mož, prijatelji, ali celo druge sile.
Torej vseeno ne gre za čisto ta pravo telepatijo kjer bi se pogovarjala kot za mizo?
Žal mi je, toda frekvence se mešajo. Tudi zmotila sva se že, kar še enkrat potrjuje, da nihče ni popoln. Morda naju ovira kdo drug ali pa je razlog temu kak drug dejavnik. V vsakem primeru, razumeva se.
Tudi kašlja si jo že ozdravil na daljavo mar ne?
Nekoč mi je potožila, da kašlja. Naredila sva poskus ki je že prvi večer uspel. Mateja od takrat ne kašlja več.
In kako ti je to uspelo?
Z mislimi sem ji prečistil grlo in pljuča, čeravno Mateja ne kadi.
Kaj ti je pri njenih obiskih še posebno ostalo v spominu?
Vsak njen obisk je drugačen a vsekakor vsak od njih tudi prijeten.. Težje ga zaznam kot Mateja, a zato lažje pošiljam misli.
In kaj je vam posebej ostalo v spominu Mateja, ko je Zvone prišel k vam?
Delala sem v kuhinji, pomivala posodo, kuhala in kontrolirala hčerine
domače naloge. V roki sem imela kuhinjsko krpo. Nenadoma se mi je
zazdelo, da nimam več kontrole nad njo. Nekam čudno mi je opletala
po roki. Rekla sem ji: "Kaj pa je s teboj, zakaj pa bi ti sedajle
rada padla na tla?" V istem trenutku sem polila malo smetane po tleh.
Torej krpa je imela vzrok, da je lahko šela na tla, kamor si je želela.
Kasneje sem izvedela, da je nekdo hotel vreči krpo na tla....
Zvonetove misli so to tudi izpeljale, čeprav na malo drugačen način kot
mi je kasneje v emailu opisal.
Ležim v posteji...slišim, kako nekaj močno poči v okenski šipi, kot bi
se velik ptič zaletel vanjo, a se prepričam, da se ni. Tako se slišijo
misli močno mislečega človeka včasih poči v omari večkrat zaporedoma.
Včasih tudi zagledam svetlo zeleno svetlobo na belih stenah. Ponavadi
se začnem brez vzroka smejati. Hecno je imeti tak "miselni" obisk.
Pred časom sem se razjezila na moža, saj je bil pepel raztresen okrog
pepelnika. Rekla mu nisem nič in je bilo tudi bolje tako,
saj sem čez nekaj ur izvedela, da je v pepelnik pihnil Zvone.
Kakšne načrte imata v prihodnje Zvone?
Predvsem so to drzni poskusi. Rad bi nekako transformiral ali nekam shranil moje misli, moj um. Le toliko, za vsak slučaj če se mi v prihodnosti kaj zgodi. Mateja bi bila pravšnja, v zameno pa ji vzamem v shrambo njen spomin. Verjemi mi to je mogoče, le ljudje o tem ne govorijo, več kot to, tudi v šoli nas podobnih stvari niso učili. Še več je tega, tudi na prehajanje iz časa v čas nisem pozabil. Kot je rekla Mateja sem ji nekoč pihnil v pepelnik. To sem storil po tistem še enkrat, le da sta imela takrat z možem obiske. Ponovno sem pihnil v pepelnik in dobro sem videl, da se je tista debelušna ženska, ki je bila pri njiju na obisku ustrašila ter pohitela k vratom. Kasneje sem izvedel, da je tistikrat Mateja ležala v postelji pri svoji hčerki in sploh ni imela obiskov. Prepričan sem, da sem nekoliko prehitel čas in sedaj le še čakam kdaj se bo to zgodilo. Mateja mi bo v vsakem primeru napisala točen datum tega dogodka, ko to bo.
Če te prav razumem bi ti kopiral misli kot iz računalniškega diska na disk?
Primerjava je pravšnja, vendar je tu predvsem nekaj česar se bojim.
In to je?
Če mi uspe in se meni nič ne zgodi lahko drugi zlorabijo znanje. Celoten postopek bi moral biti skrivnosten, tudi na papirju nebi smel biti, saj kdo ve, čez 20 let ali še prej bi lahko kdo koval diktatorje. Naenkrat bi imeli celo državo diktatorjev na drugi strani pa same guruje. Toje pravi izraz za izrek "pranje možganov" in ne "pranje možganov", ko nekoga nekaj napiflaš.
Govoriš o nekakšnem umskem kloniranju?
Točno to in ker je na svetu toliko zla sploh ne izključujem možnosti, da so v davnih časih ali morebiti kar v sedanjosti to delali v slabe namene. To je tudi razlog, da ne želim pustiti pisanega navodila.
Vendar potemtakem bi ti lahko vladal množicam?
Jaz nikoli. To da na silo nekomu vstaviš svoje ali misli nekoga drugega, vzemiva kar diktatorja, je črna magija. Preveč se jo bojim, da bi se spuščal v te stvari.
Imaš glede misli še kakšne posebne ambicije. Ta s preseljavanjem misli in spomina je dokaj trda.
Sploh ni trda, le poglobiti se moraš. Predvsem je trda kot si rekel, zato, ker se nihče s tem ne ukvarja in zato se zdi ne le trdo, nemogoče. Če bi videl v časopisu oglas inštituta, ki ti shrani tvoj um sploh pomislil nebi da je to trda, temveč bi vse skupaj vzel kot oglas, ki temelji na znanstveni podlagi, "saj v današnjih časih je vse mogoče", bi si rekel. Cez noč bi se množice zbrale pred inštitutom in kot račke čakale v vrsti za shrambo uma, misli, spomina ali kakor koli že vzameš. Naša duša ima tudi spomin na pretekla življenja. Če dobim pomoč, bi se lahko načrpal skozi to linijo do podatkov, ki niso zapisani celo v policijskih dosjejih. To bi bil zanimiv poskus z nepredstavljivo veliko informacij. Za nameček. Tudi znanja norveškega ali slovenskega jezika v tem primeru nebi potreboval, saj gre tu za golo telepatijo.
Utegne biti, da sta vidva duši dvojčici?
Tudi o tem sva že govorila. Morda.
Za konec vaju še vprašam. Sta vidva čisto prava zemljana ali sta se začasno preselila na Zemljo?
Zvone: Jaz sem Zemljan, informacij da nisem nimam. Če kdo meni drugače, tudi prav, res pa je, da Mateja meni, da to sploh nisem, kot je tudi res da neskončno uživam v zraku, da sem hotel postati pilot, in da me veže vse kar je drugačno od "normalnega". Ne vem. Če ima ona prav potem so mi pred prihodom na Zemljo izbrisali spomin in me vodijo na daljavo ter mi od časa do časa pošljejo kakšno pomoč, idejo.
Mateja: Jaz sem čudna že od rojstva. Nikoli nisem bila enaka kot moji
vrstniki. Mislim, da ne sodim semle, kar ne pomeni, da sem na Zemlji
nesrečna. Nasprotno.
Ko mi je Zvone pisal prvi mail, niti nisem bila posebno presenečena,
navajena sem, da se najdemo ljudje, ki imamo podobne frekvence. Zelo
sem bila srečna. Sprva nisem razumela zakaj, a si s tem nisem belila
glave. še vedno se je vse razrešilo…. Mislila sem si, da gotovo je v
ozadju kakšen namen "duhovnih bitij", ki skrbijo zame….
Človek, ki je malo nenavaden, kot npr. jaz, se zelo razveseli, če sreča
podobnega človeka in se ima s kom pogovoriti o stvareh, ki so "navadnim
ljudem" španska vas….
Mislim, da sva z Zvonetom galeba, ki se učita leteti visoko nad množico
galebov, ki jim je edini vzrok in smisel življenja iskanje hrane,
hranjenje in razmnoževanje…. kot je napisano v knjigi
Jonatan L. Galeb….
Saj ne da se počutiva vzvišeno nad drugimi ljudmi… Vsak ima možnost
misliti s svojo glavo, vsak ima svobodno voljo…. Vsak ima pravico
delati in misliti kar hoče. Midva sva izbrala raziskovanje nenavadnih
stvari in ugotovila, da so navadne, nenavadno je le to, da tako malo
ljudi to dojame in si upajo o tem javno tudi govoriti. Skritih galebov
pa je še veliko.
Ko sem prvič poskušala pozdraviti človeka z golimi rokami, sem iskala
metodo, kako naj to storim, pa sem dobila navdih. Ne vem kdo mi je
poslal te misli, a izkazalo se je, da so prave.
Rečeno mi je bilo, naj v osebo, ki jo hočem pozdraviti, pošljem
neizmerno ljubezen, neko toplo, mehko, razumevajoče čustvo. To sem
storila in delovalo je. Kasneje sem prebrala, da tudi drugi ljudje
uporabljajo isto metodo.
Nekoč sta v isti sekundi dva prišla k meni. Zvone in gospa "D" iz
Slovenije. On je prišel samo na obisk, ona pa je prišla po pomoč
zaradi hudih bolečin v roki in komolcu. Čutila sem oba, ampak vsakega
drugače.
Kako naj opišem občutek električne napestosti ob takšnih obiskih?
Še najbolje bi me razumele ženske ki so kdaj rodile in dojile….
Naj se spomnijo na občutek tik preden mleko začne teči.
S čim pa bi to primerjali moški, tega pa ne vem??? Nekaj takega se
čuti pri astralnih obiskih… kot da bi telo spremenilo frekvenco.
Kot bi se vibracije nekako povečale.
kot neko tiho naelektreno pričakovanje pred nevihto, preden se po nebu
zapodijo nevihtni oblaki, preden se vsuje toča ali preden se drevesa
začnejo zvijati v silnem vetru.
Opisala bi lahko nešteto diagnoz postavljenih na več tisoč kilometrov
ali pa samo na 1 meter saj računalnik, ki mi daje podatke je isti.
Namen vsega tega, kar pripovedujem je, da bi ljudje končno spoznali,
da nismo navadni kosi mesa, ki hodijo po cesti, se pehajo za denarjem,
ko pa bi lahko bili srečni, zbolijo in v nekaterih primerih
celo umrejo. Mi smo bitja lepote, bitja svetlobe, bitja ljubezni.
Kdo nam je opral možgane, da smo to pozabili? Kdo koga sploh še vidi?
ali smo vsi roboti?
Ko enkrat najdemo formulo, kdo smo, se nam odpro "nebesa" na zemlji.
Ogromno duhov skrbi za nas. Jaz zase vem, da sem zelo dobro preskrbljena
z bitji, ki me cenijo in pomagajo. Menim, da to velja tudi za Zvoneta.
V takšnem slogu sem tudi zaključil pogovor z Zvonetom in Matejo,
ki sta si oba nabrala še več podobnih izkušenj. Osebno sem takšnih
tem in diskusij navajen, zato menim da bo v naslednjem tisočletju,
resnično ena od možnih komunikacij ne le elektronska, telefonska,
neposredna. Predvsem bomo črpali več novih podatkov na telepastki
in astralni osnovi. Tudi do sedaj smo jih, toda kot kaže so le redki,
ki so se tega zavedali tako kot Zvone in Mateja.
Takk fyrir athygli: Andres