saj se borim za samostojnost. Sam ne uspeva.Utrujena sem od vsega . Za vse kar prosim je na dnevnem spisku kričanje , zmerjanje , da sem lenuh , da z mene ne bo nič , da nikoli ne bom končala šole . Oče tudi , če rečem recimo , da me boli njuno obnašajanje do mene reče , da sem nehvaležna in da ju ne spoštujem . To pa ni res . Rada ju mam . Zlo . Ko sem delala , sem tud njima dala del plače , da si lohk kupita kej al gresta na pijačo . Nevem . Kričanja in zbijanja samopodobe s temi izrazi ( vsakodnevno slišim najman 20 krat ) : da sem lenuh , da z mene ne bo nikoli nič ( imam tak občutek , da sem res zguba , zato pred ljudmi jeclam , ne upam govorit , se me loteva omedlevica ) , da se visoko nosim ( čeprav ni res , ker sem vprašala sodelavke , pa so rekle da sem preprosta punca ) , ko sem jim omenla moje sposobnosti , želje , so odgovorili , da oni tega ne odobravajo ( doma mi ne pustijo ničesar razen sedenja v šoli ) , o težavah z fanti ( ker mam probleme , zarad nizke samopodobe - mam občutek , da me ne noben ne bo pogledu , da nisem vredna nobenga itd... se tud tako obnašam do njih , hladno . Ker se bojim.....bojim se , da bodo kričal na mene , me zasmehovat ) doma sploh ne govorim .
