BIO DOMAČI VRT

[Tea]

Je med nami kakšen izkušen bio vrtnar ali vrtnarka

[Iza]

Kaj te zanima? 

Lep dan!
Iza

[Tea]

Ker nimam domačega gnoja, s katerim pripravkom naj pognojim zemljo

[Iza]

Najlaže je dobiti domači gnoj - v Brdih je sigurno kak kmet, ki ne uporablja kemije, sicer poznam jaz enega v Trnovskem gozdu.
Sicer se pa da kupit neko kao 100% naravno gnojilo, mislim, da se mu reče Bogatin - se ga dobi v skoraj vseh vrtnarskih trgovinah.
Pa domači kompost je tudi učinkovit, čeprav je fino tudi kaj dodati. Pa pripravke iz zelišč lahko delaš - ti lahko preskrbim kako bukvico.

Lep dan!
Iza

[Princes]

Tea, prvo je važno kako zemljo imaš. Kaj je prej raslo na njej. Če je to vrtna zemlja, potem je že malo pogojena od prej in bi bili  briketi, ki jih kupiš v agrariji dovolj. Mož pravi, da je to naravni konjski gnoj, ki ga moraš podkopati. Potreseš in prekoplješ. Sicer so pa v agrariah kar podkovani za nasvete glede zemlje - dognojevanja in izboljšav zemlje.
Najboljši je star hlevski preperel gnoj, skoraj kompost. Tega se sicer vkoplje jeseni in potem zemlja počiva in vsrkava vse potrebno. Midva se že vsa leta poslužujeva tega. V 20 letih je iz trde, težke ilovnate zemlje postala zemljica tako rahla, da je obdelava zelo enostavna. Ampak prej je bilo hudo.

V najslabšem primeru, narediš gredice, poseješ seme in prekriješ gredico z nekaj centimetri kupljene zemlje HUMOVIT ali kaj podobnega, ki vsebuje kompost. Tudi to na dolgi rok izboljšuje zemljo. Sicer pa je najboljše, da tako posejano gredico takoj prekriješ s kopreno, da zadržuje toploto in vlago in ne izpira komposta z gredice. Tudi ko zalivaš čeznjo, prepušča vlago in ne poškoduje rastlinic. Rastlinice dobijo tudi dovolj svetlobe.

Raslinice bodo veselo rasle, če jih boš vsak dan obiskala in jih občudovala. Vrt zahteva prisotnost in nagradi s čudovitim pridelkom. Enako velja tudi za rožice, ki rastejo ob njem. Saj vrt brez rožic ni popolen vrt. Sončnice ob robu, pa kapucinke in žametnice (preberi spodaj članek v PDF).


http://bor.czp-vecer.si/Vecer2000_XP/2005/07/13/2005-07-13%20STR-40-40%20MX-01%20IZD-01-02-03-04-00-00%20PAG-VRT.PDF

[Tea]

Najlaže je dobiti domači gnoj - v Brdih je sigurno kak kmet, ki ne uporablja kemije, sicer poznam jaz enega v Trnovskem gozdu.
Sicer se pa da kupit neko kao 100% naravno gnojilo, mislim, da se mu reče Bogatin - se ga dobi v skoraj vseh vrtnarskih trgovinah.
Pa domači kompost je tudi učinkovit, čeprav je fino tudi kaj dodati. Pa pripravke iz zelišč lahko delaš - ti lahko preskrbim kako bukvico.

Lep dan!
Iza

Kompost bom sigurno delala za naprej. Trenutno pa sem brez njega in moram pripraviti vrt za setev. Sicer pa nasveti iz bukvic so vedno dobrodošli 

[Tea]

Tea, prvo je važno kako zemljo imaš. Kaj je prej raslo na njej. Če je to vrtna zemlja, potem je že malo pogojena od prej in bi bili  briketi, ki jih kupiš v agrariji dovolj. Mož pravi, da je to naravni konjski gnoj, ki ga moraš podkopati. Potreseš in prekoplješ. Sicer so pa v agrariah kar podkovani za nasvete glede zemlje - dognojevanja in izboljšav zemlje.
Najboljši je star hlevski preperel gnoj, skoraj kompost. Tega se sicer vkoplje jeseni in potem zemlja počiva in vsrkava vse potrebno. Midva se že vsa leta poslužujeva tega. V 20 letih je iz trde, težke ilovnate zemlje postala zemljica tako rahla, da je obdelava zelo enostavna. Ampak prej je bilo hudo.

V najslabšem primeru, narediš gredice, poseješ seme in prekriješ gredico z nekaj centimetri kupljene zemlje HUMOVIT ali kaj podobnega, ki vsebuje kompost. Tudi to na dolgi rok izboljšuje zemljo. Sicer pa je najboljše, da tako posejano gredico takoj prekriješ s kopreno, da zadržuje toploto in vlago in ne izpira komposta z gredice. Tudi ko zalivaš čeznjo, prepušča vlago in ne poškoduje rastlinic. Rastlinice dobijo tudi dovolj svetlobe.

Raslinice bodo veselo rasle, če jih boš vsak dan obiskala in jih občudovala. Vrt zahteva prisotnost in nagradi s čudovitim pridelkom. Enako velja tudi za rožice, ki rastejo ob njem. Saj vrt brez rožic ni popolen vrt. Sončnice ob robu, pa kapucinke in žametnice (preberi spodaj članek v PDF).


http://bor.czp-vecer.si/Vecer2000_XP/2005/07/13/2005-07-13%20STR-40-40%20MX-01%20IZD-01-02-03-04-00-00%20PAG-VRT.PDF

Hvala Princes. Ob tvojem pisanju sem se spomnila, da sem za tople grede tudi že sama uporabljala konjski gnoj. Zdaj si me spomnila. Seveda je v Brdih zemlaj težka in tale nasvet je zlata vreden.

Zdaj sem itak prepozna za pripravo, zato bom res kar z briketi in humovitom začela letos, za jeseni pa te bom pobarala še za kakšen nasvet, kje dobiti konjski gnoj.

Mogoče bo letos res manj moje prisotnosti na vrtu. Vsaj kar se tiče vsakodnevnih obiskov. Se bom pa seveda dogovorila z devo vrta, da bo pazila na rastlinice.

Sončnice pa so že v moji zbirki.  Obožujem jih in lani sem jih imela kar na balkonu v loncu.

29. začnem sejati. Luna je v Biku ... rastoča 

[Tea]

Pozdravljene!
Tea tudi sama iimam precej težko zemljo na vrtu zato sem ji lani jeseni dodala glino in malo pokopala. Nato sem posula lesni pepel (iz peči) in sedaj je zemlja videti precej boljša, obrača se lažje in ni zbita skupaj. Na gredici kjer sem lani imela posajene žametnice (tagetis) pa je zemlja naravnost fantastična (kot puhek). Res so zdravilne rožice za zemljo. Tako, da sem se odločila, da vsako leto pustim eno gredico za žametnice. 

Hvala Manja

tole bo tudi zelo dobrodošel nasvet.

[Iza]

Ravno ob pravem času:

Lep dan!
Iza

[Tea]

Waw Iza

Občudujem take ljudi. [youtube=425,350]http://www.youtube.com/watch?v=Bw7mQZHfFVE[/youtube]

[sonck]

http://www.gorenjskiglas.si/e_files/priloge/pdf/priloga_124.pdf

tole mogoče tudi prav pride  . Jaz nimam posajene zelenjave, imam pa kar nekaj rož in se vedno držim setvenega koledarja in rože so čudovite :-)

[Tea]

Hvala Sončk, seveda prav pride.

Jaz sem že načrtovala dni po mlaju, ko je luna v Biku. Takrat je dobro za vse, kar se tiče sajenja in rasti.

[Gaia]

Tea in ostali, morda bi vas pa zanimal naslednje predavanje, ki ga bo imel Sepp Holzer:

Brezplačno predavanje čudežnega visokogorskega kmeta Seppa Hozerja iz Avstrije.

Sepp Holzer, ki ga je obiskalo že stotine slovenskih vrtičkarjev in kmetov, na višini 1000-1500m ob povprečni letni temperaturi 4.2 şC goji breskve, češnje, kivi, marelice, buče, krompir in številne druge vrste sadja in zelenjave. Karizmatični "uporni kmet" je ena vodilnih osebnosti na področju alternativnega kmetovanja in pionir permakulture, ki ga občudujejo strokovnjaki in posnemajo tisoči kmetov in kmetovalcev po vsem svetu. Na svoji 46 hektarov veliki kmetiji Krameterhof v salzburškem Lungauu goji najrazličnejše vrste sadja, zelenjave in okrasnih rastlin; sredi zime nabira redkvice in žito prideluje v gozdu.

Na kmetiji je uredil 25 kilometrov poti in teras, več kot 70 ribnikov in mlak, zasadil preko 14.000 sadik sadnega drevja, zgradil brunarice in lastno hidroelektrarno. Na predavanju bo ob kratkem filmu prikazal svoja temeljna življenjska načela in načine kmetovanja: kako si je v nemogočih razmerah na kmetiji izboril preživetje s preučevanjem narave, se ukvarjal s poljedelstvom, ribištvom, živinorejo itd. in katere ovire je moral pri tem premagovati. S spretno uporabo ekoloških povezav in krogotokov prepušča naravi, da deluje v njegovo korist, in z najmanjšim vložkom dela brez onesnaževanja okolja dosega največji uspeh. Iz semena, ki ga posadimo v najslabšo zemljo, zrastejo najodpornejše rastline. Njegov način kmetovanja lahko uporabimo pri najrazličnejših okoljskih razmerah, kjer postanejo uničena tla s pomočjo permakulture spet primerna za kmetijsko obdelovanje.

»Povsod in vsakdo lahko uspešno obdeluje zemljo, če se drži določenih zakonitosti«, pravi Sepp Holzer, ki je z dolgoletnim opazovanjem, posnemanjem in učenjem naravnih krogotokov razvil enostaven sistem kmetovanja. Uporablja preproste, a iznajdljive metode, s katerimi ustvarja mikroklimo, ki jo rastlina potrebuje. Vabimo kmete, vrtičkarje in vse občane, ki želite koristne nasvete izkušenega kmeta uporabiti na svoji zemlji. Izšla je tudi njegova knjiga v slovenščini.

Prosimo, da udeležbo na predavanju do torka, 17. 3. 2009, oz. do zapolnitve prostih mest potrdite na 040 430 867 ali po e. pošti: narocilo2009@gmail.com

Datum: 19. marec 2009
Čas: 18:00 - 21:00
Kraj: Kulturni center Tržič, Trg Svobode 18, 4290 Tržič

[Tea]

Hvala Gaja

[Gaia]

Hvala Gaja

Prosim.