DEČEK, KI GOVORI O PRETEKLOSTI IN PRIHODNOSTI ZEMLJEČe otrok mamici poskuša nekaj razložiti s stavkom "mami, pa ti tega ne razumeš", ni to nič nenavadnega. Tudi če nariše nekakšno risbo, precej podobno čački, in vzneseno pripoveduje, kaj je narisano, in mami pri tem zmajuje z glavo, je to precej običajno. Pa tudi sinko, ki zanj vemo, da cele dneve gleda risanke in potem trdi, da je bil na raketi, nas ne vznemiri preveč; mirno kuhamo dalje. Malo drugače pa je, ko ti lastni otrok prične govoriti o tem, "koliko časa traja, da spet prideš na Zemljo", in kako se tam zdi, da traja manj, "ampak za nas to izgleda kot kaka tri leta" – tu pa že malo dvignemo obrvi. Ali pa deklica, ki se je spontano vključila v neko debato o letu 1933 (ki je zastala, saj nobeden od sogovornikov ni vedel izhoda iz zagate, v kateri se je krog znašel), in rekla, da "za tisto leto ne more kaj dosti pomagati, saj takrat ni živela, to pa zato, ker se je rodila 1859 in umrla 1917, proti koncu vojne; torej iz tistih let bi šlo, ampak o 1933 pa na žalost ne" – nič čudnega ni, da so prisotni tudi potem, ko je odšla naprej k svoji igri, ostali odprtih ust.
Takih pričevanj ne manjka, tudi med nami, recimo v družinah "čisto navadnih smrtnikov". Starši na to reagiramo različno, odvisno od okolja, duhovnega in intelektualnega potenciala, časa, ki smo si ga pripravljeni vzeti za svojega otroka, in še marsičesa drugega. Večina takih izjav in dogodkov pa gre kljub vsemu bolj kot ne mimo, sčasoma se pozabijo, ker jih nihče ne zapisuje, morda si rečemo, "da bo drugače, ko bo ta naš otrok odrasel" in podobno, še posebej seveda v primeru, če njegova zgodba presega naše mentalne okvire. Pogosto tako kar rečemo "ja, kje se je pa vzel?" in gremo dalje.
Toda zadeva je zanimiva bolj kot le "nekaj čudnega". V zadnjem času je takih primerov vse več in več. Takšni nenavadni otroci se rojevajo tudi v družinah, ki živijo precej drugačno, bolj "navadno" življenje, celo brez vesoljskih risank in igralnih konzol. V takih okoljih so vsa odstopanja navadno sčasoma zatrta, in četudi bi se iz tovrstnih primerov lahko kaj naučili, zanje ne izvemo in tudi ne bomo izvedeli. Tisti pa, ki jih ta fenomen zanima bolj, so sčasoma to generacijo otrok poimenovali "indigo otroci". O njih smo v naši reviji že pisali, toda primer ruskega dečka Borisa, ki je dokaj dobro dokumentiran, verjetno presega vse druge. Odkar so z njim pogovor opravili angleški raziskovalci in novinarji, sploh pa po objavi obširnega članka ruskega novinarja Genadija Belimova, je Boris Kiprijanovič zelo znana oseba.
IZJEMEN OD PRVEGA VDIHA NAPREJBoriška, kakršno je rusko ljubkovalno ime za Borisa, se je rodil 11. januarja 1996 in živi v mestecu Žirinovsk v bližini Volgograda. Čeprav je bil izjemen že od samega rojstva naprej, pa je javnost zanj slišala šele leta 2004, potem ko je bilo njegovo dotedanje življenje en sam niz presenečenj in prehitrih dosežkov, o katerih se je začelo govoriti okoli ter je to zbudilo pozornost ruskih psihologov in raziskovalcev. Kar je bilo najbolj šokantno, je nenavadni deček Boris vztrajno in z osupljivimi podrobnostmi razlagal o tujih svetovih, življenju na Marsu (od koder naj bi prišel tudi sam) in nizal podatke, ki so se drug za drugim izkazovali kot presenetljivo natančni.
Svojo izjemnost je Boriška izkazal že z rojstvom samim – porod je bil zelo hiter in skoraj brez bolečin, že takoj po tem, ko so novorojenčka prinesli k mamici, pa jo je že opazoval mirno in skoncentrirano. Ker je njegova mati Nadežda zdravnica, je vedela, da to ni običajno, zato je preverjala, ali se ji to samo zdi ali pa malček v resnici opazuje njo in svet okoli sebe. Toda to je bil le začetek presenečenj, ki so se potem kar vrstila. Tako je Boriška že z dvema tednoma dvigoval in samostojno držal glavico pokonci, pri štirih mesecih je spregovoril prvo besedo in zelo kmalu še druge, z letom in pol je bral časopisne članke in pri dveh letih risal. Tudi vzgojitelji v vrtcu so hitro opazili Borisove sposobnosti, po katerih je prednjačil pred vsemi drugimi otroki.
Še najbolj pa je Boriška presenečal s svojimi informacijami, ki mu jih nikoli ni zmanjkalo. Govori je o tem, da je pred nekaj tisoč leti prvič dospel na Zemljo, in sicer z Marsa. "Včasih je sedel v lotos položaju," se spominja mama. "in do potankosti opisoval Mars, planetarni sistem in druge civilizacije, kar me je zelo medlo." Mati je izrečena imena preverjala po leksikonih in vedno znova ugotavljala, da so pravilna ter da otrok govori logično. Ker pa je šlo za znanje, ki ga ni mogel "pobrati" iz svoje okolice, bodisi družine bodisi vrtca bodisi s televizije, je bilo jasno, da gre za podatke, ki so prišli od nekod drugod, ter da Boris v resnici "ni od tukaj".
Boris je tako trdil, da je Mars naseljen, vendar da je bila njegova atmosfera uničena v katastrofi, zato prebivalci živijo v podzemnih mestih, kjer dihajo ogljikov dioksid, od katerega se ne postarajo tako hitro kot od kisika. Padec in uničenje zemeljskih sond na Marsu je po Borisovi razlagi namerno, saj so na Mars prinašale nevarno radiacijo. Boriška je v svojih zgodbah tudi trdil, da je kot trgovec pogosto prihajal na Zemljo in trgoval z Lemurijo, pradavno in kasneje uničeno ter pozabljeno civilizacijo, ki je propadla zaradi tega, ker se njeni prebivalci niso več razvijali v duhovnem pogledu in so tako izgubili povezavo s planetom.
POTOVANJA V LEMURIJOBoris je tako postal lokalna znamenitost in radovednim prišlekom je pripovedoval o vesolju in tujih civilizacijah, o nekdanjih Zemljanih, visokih čez tri metre, pa tudi o prihajajočih klimatskih spremembah. Tako je večkrat omenil, da svet čakata najmanj dve veliki katastrofi, prva leta 2009 in druga 2013, obe povezani s topljenjem polarnega ledu. Boriška je bil izjemno občutljiv tudi na dogajanje v družbi in je na primer nenadoma zbolel tako ob potopitvi jedrske podmornice Kursk kot tudi ob pokolu v gruzijski šoli v Beslanu. Potem ko je bil krščen, je Boriška ljudi okoli sebe, radovedneže, sosede in mimoidoče po ulici pričel opozarjati, naj nehajo jemati mamila, naj bodo zvesti in podobno. Njegove zanimive zgodbe so ljudi zabavale, pa tudi spravljale v nejevero in strah.
Ko mu je mati prinesla knjigo Ernesta Muldaševa "Od kod smo prišli", v kateri avtor predstavlja nekdanjo civilizacijo Lemurije, je to Borisa zelo vznemirilo. Podrobno je preučil tako tekst kot slikovni material in potem začel staršem pripovedovati o tej civilizaciji, za katero se le domneva, da je obstajala pred 70 do 80 tisoč leti ter izginila v vodni kataklizmi. Boriška je prepričljivo in v podrobnostih govoril o tem, da so bili Lemurijanci visoki do devet metrov ter so bili kulturno zelo napredni. ko je bil vprašan, od kod to ve, je mirno povedal, da se tega spomni, saj je bil tam. Druga knjiga istega avtorja, "V iskanju mesta bogov" je dečka pripravila do pripovedovanja o piramidah in grobnicah. Trdil je, da so skrivnosti in pomembna znanja skrita pod veliko piramido ter da še niso odkrita, življenje ljudi pa da se bo spremenilo po odkritju skrivnosti Sfinge.
PREDMET ZNANSTVENEGA RAZISKOVANJAZnanstveniki so na Borisa postali pozorni v času svoje znanstvene ekspedicije v območje magnetne anomalije blizu Volgograda, imenovanem Medvedova čer. Ker fantiču ustrezajo energije tistega mesta, je bil pogosto tam, in potem, ko so o njegovih stikih z raziskovalci pričeli pisati časopisi, se je državni Inštitut za zemeljski magnetizem in radijske valove ruske Akademije znanosti odločil Boriško povabiti na pogovor in preiskave. Posneli so njegovo avro in ugotovili, da je izjemno žareča in močna, kar priča o dečkovih izjemnih umskih potencialih. Ugotovljeno dejstvo so znanstveniki hitro povezali s pojmom "indigo otroci", torej o generaciji gensko in umsko bolj razvitih otrok od navadnih ljudi, ki se po Zemlji rojevalo v zadnjih dvajsetih letih in za katere se predvideva, da so predhodnica velike transformacije našega planeta. Tudi sam Boris je veliko govoril o indigo otrocih kot o ključnem dejavniku za ohranitev in razvoj človeške vrste v časih prihajajočih katastrof.
Njegovo znanje o vesolju, orbitah nebesnih teles, vzporednih dimenzijah in tudi o čisto tehničnih podrobnostih vesoljskih plovil so presenečale tudi največje znanstvenike s teh področij. Nekateri segmenti njegovih zgodb so dokazani kot pravilni, na verodostojnost drugih pa bo potrebno še počakati, saj jih sodobna znanost še ne zna raziskati. Kar pa je le bilo neizpodbitno preverjeno in dokazano, si deček svojih zgodb ne izmišlja, saj se je izkazalo, da izjemno dobro pozna strokovne podrobnosti, izraze in tehnološke postopke, na primer zgodbe o šestplastnih oplatah vesoljskih ladij, glede katerih je znal označiti in razložiti pomen vsakega sloja posebej.
Medtem ko novinarji s celega sveta čakajo v vrsti za pogovor z njim, ima Boriška v zasebnem življenju vse večje težave. Učitelji ga ne marajo, ker jih stalno popravlja, pa tudi med učenci ni priljubljen. Zaradi tega ima fant zasebne učitelje. Vedno bolj se zaveda sedanjega sveta, ki vedno bolj moti njegove izjemne sposobnosti ter spomine na druge civilizacije in dimenzije. Še vedno pa vse okoli sebe preseneča z novimi in novimi pripovedovanji o nekdanjih svetovih in tistemu, kar ta planet še čaka.
BORIŠKA NI OSAMLJEN PRIMERTakih zgodb je v Rusiji in na Vzhodu še več, a je le redka dokumentirana, nobena pa seveda ne tako kot Borisova, ki je imel srečo, da odrašča v družini intelektualcev, ki so znali že takoj od začetka zaznati njegove nenavadne potenciale, jih spremljati in zapisovati dečkov razvoj.
Druga taka znana zgodba prihaja iz Srinagarja in govori o dečku po imenu Raj Kumar. Fantič je že pri dveh letih jogo izvajal kot mojster, tekoče govoril sanskrt (starodavni indijski jezik, ki danes ni več v uporabi, so pa v njem pisani vsi veliki indijski spisi in epi) ter dve hindujski narečji, pripovedoval o prejšnjih življenjih vse do civilizacije Mu, podrobno opisoval življenje na drugih svetovih, fiziko poznal bolje od diplomantov, govoril o napredovanju tega planeta, napovedoval katastrofe, od katere v eni bo izginilo vsaj pol prebivalstva Zemlje ter živali, opozarjal pred kitajsko invazijo na države Srednjega vzhoda, ko bodo Američani umaknili svoje čete z Bližnjega vzhoda (kar je deček izjavil še pred napadom na New York (!)) in tako dalje.
Sedel je v meditaciji ure dolgo in na veliko sprejemal obiskovalce, ki so mu prinašali darila. Ni se bal smrti in je trdil, da smo itak eterična bitja ter da je naše materialno bivanje na Zemlji le majhen trenutek oddaljeno od tiste (večne) realnosti. Krajani so bili prepričani, da gre za inkarnacijo Maitreye, ki jo je najavljal Benjamin Creme, toda potem je deček izginil. Že nekaj let nihče ni slišal zanj. Veliko njegovih napovedi je preteklo, od tega jih je bilo veliko nenatančnih, a še vedno presenetljivih – dogodke je napovedal čisto pravilno, toda izhod oziroma rezultat situacije je bil pogosto drugačen od napovedanega.
INDIGO OTROCI VIDIJO VEČOtroci nove generacije z izjemnimi sposobnostmi so poimenovani po indigo barvi svoje avre, njihov cilj pa naj bi bil podpreti duhovni razvoj in napredek človeštva ter nas naučiti živeti v harmoniji, ljubezni in miru. O njih trdijo, da so izredno nadarjeni, mnogi med njimi pa naj bi bili naravni filozofi, ki že od majhnih nog razmišljajo o pomenu življenja in načinih, kako rešiti ta planet.
Že v ranem otroštvu se s težavo spoprijemajo s trdimi pravili in tradicionalno vlogo otroka v družbi, še bolj pa jih motijo starši, če se do njih obnašajo kot do majhnih in nebogljenih bitij. Ker ne prenašajo nikakršne manipulacije s seboj, če zanjo ni pravega razloga, se pogosto znajdejo v konfliktu z okolico, pa tudi z vrstniki imajo redne težave, zaradi tega je marsikateri med njimi predmet opazovanja socialnih služb. Tudi velja mnenje, da imajo indigo otroci "vgrajen" detektor laži, prepoznamo pa jih lahko po globokih modrih očeh, ki gledajo naravnost v dušo in se jim ni mogoče zlagati; takim očem bi tudi lahko rekli "stare oči".
Pri tem ne gre za otroke, ki bi delali čudeže ali materializirali stvari, ampak za močno poduhovljena bitja, ki pogosto postavljajo eksistenčna vprašanja, ki osupnejo okolico, na primer starše ali učitelje.
Ti otroci pogosti "vidijo" tuje svetove ali nenavadna bitja. Vidijo angele, avro v različnih barvah, oblike in gibanje misli, nekateri pa celo svoja prejšnja življenja, skrita v avri. Prav zaradi slednjega velja domneva, da se ti otroci pogosto ne počutijo popolnoma utelešene v svojem telesu in da zaradi tega niti ne občutijo popolne pripadnosti temu svetu. Ne glede na to imajo izredno razvite "čustvene antene", zato jih močno prizadenejo krivice, nesreče, revščina, lakota in podobno. Za lastno okolico trdijo, da jih ne razume.
Obstaja ocena, da je danes na Zemlji okoli dvajset milijonov indigo otrok, ki jih razvrščajo v pet generacij. Prva je bila rojena v petdesetih letih prejšnjega stoletja, peta pa je prišla med nas ob prelomu tisočletja in je zanjo značilna visoka občutljivost, pa tudi zadržanost, v nekaterih primerih tudi nagnjenost k avtizmu.
Indigo otroke naprednih generacij nekateri strokovnjaki imenujejo "kristalne otroke", saj jih smatrajo za "antene" ali pa "gobe", ki vpijajo vse fizične, psihične ali elektromagnetske vibracije, ki nas obkrožajo ter imajo proti njim samo svojo izjemno mentalno zaščito. Beg v avtizem je tako morda le ena od oblik poskusa samozaščite te izredno občutljive generacije naših malčkov.
Ponekod po svetu se s tem fenomenom ukvarjajo na zanimive načine, tako jih na primer Kitajci spričo močno izraženih in dobro raziskanih nadčutnih sposobnosti (zaradi katerih imajo nekateri izmed teh otrok sposobnost videnja skozi materialni svet in začutiti, kaj se dogaja kje drugje) uporabljajo v vojaške namene. Zaradi teh nadarjenosti se je v svetu razvilo veliko število posebnih šol, v katerih prepoznavajo, razvijajo in trenirajo te otroške sposobnosti.
HOROSKOP MALEGA GENIJABoris Kiprijanovič, 11.1.1996, 8.30, Volžskij, 8.30 po lokalnem času, časovni pas -3.00
Boriska - rojstna kartaSonce 20°15' Kozoroga
Luna 19°23' Device
Merkur 05°00' Vodnarja
Venera 25°10' Vodnarja
Mars 02°10' Vodnarja
Jupiter 01°46' Kozoroga
Saturn 20°09' Rib
Uran 29°56' Kozoroga
Neptun 25°03' Kozoroga
Pluton 02°16' Strelca
Lunarna zanka 21°38' Tehtnice
Ascendent 00°36' Vodnarja
Vrh neba 29°58' Škorpijona

Raziskovalni astrologi se niso dolgo ukvarjali s problemom, kako tudi astrološko opredeliti indigo otroke. Ta barva je namreč povezana z znamenjem Vodnarja, vsakršna drugačnost ali naprednost (predčasnost, prehitevanje časa) pa tudi. Ko je bil pojem indigo otroci sčasoma opredeljen tudi časovno, so ugotovili, da gre za večinoma rojene v času konjunkcije (bližine) Urana in Neptuna v Kozorogu in Plutona v Strelcu. Če sta prva dva prekucuha v znamenju trdne strukture, se pravi, da gre za "možnost preureditve ali poprave strukture", Pluton v strelcu pomeni "nekaj prelomnega v razmišljanju", na primer "smrt nekega intelektualnega principa, da bi se napravil prostor za drugega".
O "predčasnosti" ter vizionarstvu Vodnarja je bilo napisanega že veliko, prav tako o Vodnarjevi dobi, ki pomeni neke vrste "nove čase". Ljudje, ki govorijo ali pišejo (kot npr. Jules Verne) o časih, ki šele prihajajo, imajo v rojstnih horoskopih močnega Vodnarja ali Urana ali pa zasedeno enajsto astrološko hišo. Če si tako malo bolje ogledamo horoskop Borisa Kiprijanoviča (gl. sliko!), lahko hitro opazimo, kako pomembna sta v tej karti prav Vodnar in Uran. Slednji je planet, ki je najbliže ascendentu in je torej poudarjen na ta način, toda prav ascendent je v Vodnarju, kjer sta potem še Mars (bojevitost, agresivnost, prodornost, iniciativnost) in Merkur (komunikacija). Pa to še ni vse – vsi planeti razen Lune (ki je v Devici = mati zdravnica; resen in tudi kompliciran odnos z njo) so postavljeni v eni četrtini karte, čisto malo iz tega okvira izstopa Saturn.
Sonce, Neptun in Uran so postavljeni v 12. polje = intuicija, domišljija, sanjski svet, pa tudi raziskovanje. Toda kombinacija štirih planetov v Kozorogu in treh v Vodnarju, začinjeno še s pomenom prve in dvanajste astrološke hiše nakazuje, da ima Boris v tej inkarnaciji velikansko nalogo.
Njegov Pluton se namreč nahaja na samem vrhu karte – že njegov pojav (nosečnost) je bil zelo pomemben, Plutona na takem mestu pa daje potencial vpliva na mase ljudi, potegniti ljudi za seboj. Pluton je eden od elementov "usode" v horoskopu, s takim Plutonom lahko govorimo o "višjem cilju", h kateremu Boris stremi.
Nenazadnje omenimo še poseben položaj Jupitra. Ne samo da je postavljen v enajsto hišo (odpiranje novih poti znanja) in obenem Kozoroga (rahljanje kamna, okamnelih prepričanj) – Jupiter nima nobenih odnosov z drugimi planeti. Tak položaj po eni strani pomeni (v veliko primerih, ne pa vedno) "človeka, ki svoja stališča in usmeritve zavzame že zelo zgodaj" (nekateri to skrajšajo na termin "čudežni otrok). Po drugi strani pa gre za promotorja religije ali filozofije, za človeka, ki se loteva ogromnih nalog, pri čemer je to v Borisovem primeru povezano s širjenjem nečesa novega. V smiselni povezavi s Saturnom (tzv. recepcije) je preko tega para planetov kar nekaj nezdružljivih parov pojmov povezanih v eno - preteklost in prihodnost, staro in novo, odgovornost in prevratništvo. Za to pa moramo imeti zelo močan značaj in jasno poslanstvo.
Neaspektirana Venera priča o pomanjkanju ljubezni, toda istočasno tudi Saturnova neugodna povezava z Luno po eni ter položaj večine planetov v "hladnih" Kozorogu in Vodnarju kaže, da Boris na tem svetu ni zaradi tesnih, intimnih in ljubečih odnosov z ljudmi, ustvarjanja družine in vzgoje otrok, ampak zaradi drugačnih namenov, povezanih z osnovnim poslanstvom Vodnarja – naliti Zemljanom znanja, informacij, to pa za vsesplošni boljši jutri.
Bern Jurečič
vir:
www.astrology.si