Če bi nas in mi naše otroke že od rojstva naprej oblivali samo z ljubeznijo, sočutnostjo, razumevanjem, nežnostjo, potem bi zdaj hodili po svetu samo angeli
.
Ker sem se tega zavedala relativno pozno, ampak nikoli ni prepozno, poskušam vsak trenutek otrokom pokazati in dokazati, da sta enkratna, neponovljiva, da zaslužita ljubezen in obilje. Vsak dan jima izkazujem ljubezen in povedati moram, da jo prejemam nazaj. Veliko let je trajalo, da sem prišla do tega zaključka, da je LJUBEZEN VSE KAR ŠTEJE.
In če v vsakem posebej, ki ga dnevno srečam poskušam vsaj sekundo zaznati ljubezen in mu jo poslati, napredujem. Obsojanje in ocenjevanje zunanje pojave in njihovih dejanj uničujejo ljubezen do sočloveka. Zato, ko se zalotim, da koga ocenjujem, se tega zavem, in "brišem". Nihče si ne zasluži obsojanja, ocenjevanja in kritiziranja, saj je vsak človek zgodba zase, on sam ve, zakaj se pojavlja tak in tako kot je. Mi tega ne vemo, samo on in kreator vesta. Zato je vse, kar sočloveku damo, SAMO LJUBEZEN.
Ampak ne moremo nekomu dati ljubezni, če je nimamo v sebi. Prvo moramo imeti radi sebe in se brezpogojno spoštovati, sprejemati. To je težka pot, ampak sladka. Ko se zaveš, da si zdaj SKUPEK VSEGA KAR SI BIL in vsega kar še boš, je pot lažja. Ta trenutek šteje in tudi ta trenutek je seštevek preteklih trenutkov.
Kar nekaj tehnik učenj sem spoznala, ampak najbolj pomembno je zavedanje, da SMO SVETLOBA, da moja energija seže do vsakega, ki se pojavi v moji bližini. Če je nekdo pod uplivom negativnih misli in čustev, mu moja pozitivna naravnanost pomaga, da se umiri. In tega zavedanja je deležen vsak, če le hoče. Če sklenemo verigo v smislu JAZ SEM SVETLOBA, TI SI SVETLOBA, ON JE SVETLOBA ......VSI SMO SVETLOBA, nam lahko uspe ustvariti oblak svetlobe in pozitivnih misli. In ko mislimo pozitivno, ni prostora za negativno razmišljanje. Sprejmemo sicer različne informacije, ampak se nas ne dotakne, ker vemo, da skozi naš filter svetlobe ne more priti. In če to počnemo vsak trenutek posebej, potem ni možnosti, da se negativnost pojavi.
Če smo soočeni s travmatičnimi prizori iz preteklosti, je vse kar lahko storimo, da pošljemo v ta trenutek ljubezen. Energije tistega časa rabijo ljubezen. Ne moremo se spuščati v razmišljanje zakaj, kako, čemu je do tega prišlo. To je dejstvo, ki se je zgodilo. Zakaj se je zgodilo, je spet zgodba zase. Kreator in udeleženci vedo, zakaj in kateri del nerazrešene karme so s tem dejanjem plačevali za nazaj. Vse kar je potrebno takemu trenutku oz. prizoru dati je blagoslov ljubezni.
Moje mnenje je, da se ne smemo zapletati v pretekli čas...blagoslovimo našo preteklost, prepustimo bolečino božji luči, odpustimo sebi in vsem udeležencem, ki so bili vpleteni v te travme in ne obremenjujmo se več s tem. Vsako zapletanje je odvečno. Pomemben je TA TRENUTEK - ZDAJ in nič drugega. Zdaj gradi naslednji zdaj in tako naprej. In če so ti ZDAJ v popolnem zavedanju, polni ljubezni, sočutja, razumevanja, potem ni bojazni za naslednji zdaj, ki se je že dogodil na premici časa.
Če strnem moje razglabljanje. Če bomo v tem trenutku - zdaj - samo v ljubezni do sebe in do vsega kar obstaja, ni bojazni, da se bo nam in vsej kritični masi, ki bo vključena v tak način zavedanja karkoli slabega zgodilo. Kjer je ljubezen, tam ni sovraštva. Če ni sovraštva - ni vojn. Lahko ustvarimo že tu na forumu oblak ljubezni, ki se bo širil na naše drage, od njih na druge.....in tako do točke, ko bo lahko cela Slovenija in še in še naprej pod uplivom tega oblaka ljubezni.
