Sem spet sanjala sanje z vodo

Sem se znašla ob obali, ob morju, v katerem je že plaval moj partner in me vabil naj grem še jaz plavati.
Morje je bilo kristalno čisto, tako čistega, prosojnega, lepega morja še nisem videla niti na slikah. V sanjah sem pomislila ravno to,da kaj tako lepega še nisem videla. No in sem šla v vodo, voda je bila blagodejno mehka, prijetna, kot bi me objela, res čudovit občutek. Prvo sem pomislila, da to morje pa nima toliko soli kot ostala morja, saj je bila voda tako zelo prijetno mehka. Pomislila sem, da bi se lahko utopila, če bi plavala predaleč, ker nima toliko soli, ob tej misli sem začutila, da imam na nogah plavalne copate ( v resnici jih sploh nimam) in da me bodo že te držale gor, da se ne utopim. No in tako plavam, uživam v plavanju, zberem pogum in se že oddaljim od obale, ko pogledam partnerja in vidim v njegovih očeh strah, grozo, nagonsko sem začutila, da je v vodi neka nevarnost, ne vem ali mi je rekel, da je notri morski pes ali sem si to domišljala. Obrnila sem se in nisem videla nič, potem sem si mislila, da če on to vidi, potem sigurno morski pes je v vodi, samo da ga jaz še ne vidim,pomislila sem, da sem videla senco na vodni gladini, ampak občutek imam, da je bilo to vse le plod domišljije, ker če sem v partnerjevih očeh videla tako grozo, potem definitivno morski pes je notri. Postalo je strah tudi mene, zagrabila me je panika, moje telo je bilo v krču, kot da se ne more premakniti in vedela sem, da sama ne bom zmogla tako hitro priplavati do obale. Pogledala sem proti partnerju, da bi mu dala roko, da bi mi pomagal, toda on je imel v rokah že svojega sina in sem vedela, da obema pač ne more pomagati, in da se mi ne bo uspelo rešiti. V grozi sem se zbudila...
Rena, prosim kaj ti misliš, kaj mi hoče podzavest povedati?
Hvala
