Razlaga sanj za redne člane foruma X

[sanjalka]

Danes proti jutru sanjala zelo žive sanje in sicer, da sem se s svojim dragim in njegovo hčerjo znašla v Parizu pred čudovitim hotelom Ritz, bil je res prekrasen. Stojiva pred hotelom in jaz sem čisto navdušena, prav občuduijem ga kako je lep, da to je pa sigurno najlepši hotel kar sem jih kdaj videla. No in tako razlagam svojemu dragemu in njegovi hčeri kako zelo je lep ta hotel in moj dragi mi pritrdi, saj je tudi sam navdušen, od hčere pa ni glasu. Obrnem se nazaj, saj naj bi stala za mano in ugotovim, da je ni. Zelo sem se ustrašila, saj sem pomislila, da smo v velemestu in ona je prvič v Parizu, da se nama ni sedaj izgubila oz. da je ni kdo ugrabil. Hitro grem nazaj in jo vidim le par korakov stran od naju, je rekla da je pozabila kovček in da ga je šla pač iskat. Sva ji rekla, da nama mora drugič to prej povedati, da ne more kar izginiti, saj sva se zelo ustrašila, ker bi se lahko izgubila ali bi jo lahko celo kdo ugrabil. Je rekla, da naju ni hotela motiti, saj je samo kovček pozabila in je vedela, da bo čez 5 min že spet pri nama.

No, zanimivo je tudi to, da sem si iz sanj zapomnila ime hotela in mesto v katerem smo bili, navadno si ne zapomnim imen. Šla sem pogledat na net in joj, isti hotel in to v Parizu, prav tak kot v sanjah. Sicer sem bila že 2x v Parizu, ampak nisem vedela da je tak hotel tam, skratka nikoli prej ga še nisem videla, niti nisem slišala za to ime, oz. jaz imena takoj pozabim

Rena, bom vesela tvoje razlage.
Hvala

Sanje izražajo načrtovanje sprememb, težnjo po iskanju resnice, možnosti novih izzivov, ki se za kratek čas kažejo kot čudovita priložnost in verjetnost, da se uresničijo. Na zunaj je to otipljiva, krasna prilika. Še "vstopite" ne, pa  se  »pročelje« te čudovite priložnosti že obrne, oglasi se podzavestni strah pred neznanimi življenjskimi silami,  zaupanje vase je na preizkušnji.
Reševanje zadev  ne more več biti samo v naših rokah, uvideti moramo, da tisti, ki nosijo svoja bremena in težave, le – te tudi sami rešujejo. Dopustiti jim je treba, da se naslonijo nase, vendarle smo blizu, kadar bo že treba.

Hotel pa čisto možno, da si že kdaj videla v kakšnem filmu, ane?  Ali pa morebiti kakšnih slikcah, vodičih mesta Pariz ipd

Jah, res je. V realnosti se je pokazala čudovita priložnost, katere sva se razveselila oba z mojim. No, nekaj strahu je bilo prisotnega, ampak ne za dolgo, pravzaprav tako kot si napisala.
Prepuščanje reševanja zadev hčeram se pa še učim
Drugače pa ne, tega hotela definitivno nisem še nikoli prej videla ne na sliki, ne v resnici, mogoče sem kdaj slišala za ime, nisem vedela da gre za tak hotel. No, kakorkoli, hotel je bil lep

Rena hvala, zlata si, tole ti gre res super

[taja6]

Danes ponoči nore sanje, jaz in še dva smo leteli z jadralnimi padali...uživala sem maksimalno v razgledu, v občutku letenja, noro dobro se mi je zdelo. Pogled na pokrajino s ptičje perspektive, točno se spomnim, kako smo z vrvicami upravljali s padalom, ko smo hoteli leteti v določeno smer. Nobenega strahu, čisti užitek.

letenje res redkokdaj sanjam, za take sanje se še priporočam 

[Fresita]

Velikokrat sanjam, da govorim z živalimi. Ampak take nepomembne stvari, ki me potem v smeh spravljajo Zadnjič mi je nek bober nasvete delil, pogovarjala sem se že z mravljami, pa tudi delfine sem že spraševala, kako jim je ime ponoči sem res norec. Največkrat sanjam prav delfine, so mi daleč najljubša bitja.

[sanjalka]

Sem spet sanjala sanje z vodo
Sem se znašla ob obali, ob morju, v katerem je že plaval moj partner in me vabil naj grem še jaz plavati.
Morje je bilo kristalno čisto, tako čistega, prosojnega, lepega morja še nisem videla niti na slikah. V sanjah sem pomislila ravno to,da kaj tako lepega še nisem videla. No in sem šla v vodo, voda je bila blagodejno mehka, prijetna, kot bi me objela, res čudovit občutek. Prvo sem pomislila, da to morje pa nima toliko soli kot ostala morja, saj je bila voda tako zelo prijetno mehka. Pomislila sem, da bi se lahko utopila, če bi plavala predaleč, ker nima toliko soli, ob tej misli sem začutila, da imam na nogah plavalne copate ( v resnici jih sploh nimam) in da me bodo že te držale gor, da se ne utopim. No in tako plavam, uživam v plavanju, zberem pogum in se že oddaljim od obale, ko pogledam partnerja in vidim v njegovih očeh strah, grozo, nagonsko sem začutila, da je v vodi neka nevarnost, ne vem ali mi je rekel, da je notri morski pes ali sem si to domišljala. Obrnila sem se in nisem videla nič, potem sem si mislila, da če on to vidi, potem sigurno morski pes je v vodi, samo da ga jaz še ne vidim,pomislila sem, da sem videla senco na vodni gladini, ampak občutek imam, da je bilo to vse le plod domišljije, ker če sem v partnerjevih očeh videla tako grozo, potem definitivno morski pes je notri. Postalo je strah tudi mene, zagrabila me je panika, moje telo je bilo v krču, kot da se ne more premakniti in vedela sem, da sama ne bom zmogla tako hitro priplavati do obale. Pogledala sem proti partnerju, da bi mu dala roko, da bi mi pomagal, toda on je imel v rokah že svojega sina in sem vedela, da obema pač ne more pomagati, in da se mi ne bo uspelo rešiti. V grozi sem se zbudila...

Rena, prosim kaj ti misliš, kaj mi hoče podzavest povedati?
Hvala

[Rena]

Zanimive sanje Sanjalka. Kako dobro si se počutila, nato pa ZBRALA POGUM, da odplavaš od obale, se pravi, da je strah že bil prisoten...kot da v resnici nisi hotla odplavat tja. Partner te je ustavil s strahom v očeh, takoj je porušil tvoj pogum. Se zaneseš nase ali v resnici lahko že prvi dvom poruši tvojo odločitev? To je samo občutek na hitro, bom se pa še poglobila, vendar bom imela čas šele čez vikend...

[sanjalka]

Rena, super zlata si. Ja, verjetno je to, da ima partner močan vpliv name. Tukaj sem močno začutila, da je to lahko moj problem, da moram biti bolj odločna. Drugače sem bila pa vesela v sanjah, da sem zbrala pogum in odplavala malo dlje od obale, sicer sem se zanesla na plavalne copate, v njih sem čutila varnost,ampak vseeno. Verjetno plavalni copati, ki so na nogah lahko predstavljajo tudi, da se počutim varno v svojem obuvalu, se počutim varno, če se zanesem nase.  Hvala ti

[Rena]

Ni za kaj Sanjalka, bom res za vikend še malo premislila 

[sanjalka]

Bom vesela tvojega komentarja
Hvala

[Rena]

Sem spet sanjala sanje z vodo
Sem se znašla ob obali, ob morju, v katerem je že plaval moj partner in me vabil naj grem še jaz plavati.
Morje je bilo kristalno čisto, tako čistega, prosojnega, lepega morja še nisem videla niti na slikah. V sanjah sem pomislila ravno to,da kaj tako lepega še nisem videla. No in sem šla v vodo, voda je bila blagodejno mehka, prijetna, kot bi me objela, res čudovit občutek. Prvo sem pomislila, da to morje pa nima toliko soli kot ostala morja, saj je bila voda tako zelo prijetno mehka. Pomislila sem, da bi se lahko utopila, če bi plavala predaleč, ker nima toliko soli, ob tej misli sem začutila, da imam na nogah plavalne copate ( v resnici jih sploh nimam) in da me bodo že te držale gor, da se ne utopim. No in tako plavam, uživam v plavanju, zberem pogum in se že oddaljim od obale, ko pogledam partnerja in vidim v njegovih očeh strah, grozo, nagonsko sem začutila, da je v vodi neka nevarnost, ne vem ali mi je rekel, da je notri morski pes ali sem si to domišljala. Obrnila sem se in nisem videla nič, potem sem si mislila, da če on to vidi, potem sigurno morski pes je v vodi, samo da ga jaz še ne vidim,pomislila sem, da sem videla senco na vodni gladini, ampak občutek imam, da je bilo to vse le plod domišljije, ker če sem v partnerjevih očeh videla tako grozo, potem definitivno morski pes je notri. Postalo je strah tudi mene, zagrabila me je panika, moje telo je bilo v krču, kot da se ne more premakniti in vedela sem, da sama ne bom zmogla tako hitro priplavati do obale. Pogledala sem proti partnerju, da bi mu dala roko, da bi mi pomagal, toda on je imel v rokah že svojega sina in sem vedela, da obema pač ne more pomagati, in da se mi ne bo uspelo rešiti. V grozi sem se zbudila...

Rena, prosim kaj ti misliš, kaj mi hoče podzavest povedati?
Hvala

Morje je naš nekdanji dom, če je mirno, kristalno čisto, se v njem počutimo varne, mirne, zaščitene. S partnerjem ob strani se gotovo počutiš tako. Zanimivo je, kako si pomislila na sol, ki je začimba našega življenja. Kot da ti nekako to partnerstvo pomeni to začimbo življenja, a hkrati se zavedaš, da se moraš nasloniti tudi nase in s svojimi nogami prehoditi razdalje do svojih ciljev. Če že nimaš čevljev, imaš vsaj copate  . Ko se oddaljiš od partnerja, si negotova. Nekaj je v vodi, ne veš točno, kaj. Strah pred neznanim! S tem se ne upaš soočati sama. Podajaš roko partnerju, a ta ti je ne more vedno podati. Normalno, v življenju ti ne bo vedno na voljo, čeprav bo to želel. Življenjske situacije so že takšne. Bila si v krču, pomišljala, da se ti ne bo uspelo rešiti...česa te je tako strah? Globoko nekje na dnu (morja) je nek strahec, da bi ostala sama...ali kaj takega? Ne boj se...ne boš sama. Če pa že, imaš svoje roke, svoje noge, na nogah pa celo copate...kar je vsaj nekaj, nisi bosa. Vedno se najde rešitev, le pogumno 

[sandry_ca]

Danes iz nočne sem imela zelo močne sanje, vsaj meni so bile. Sanjala sem močen potres, kjer je bilo ogromno poškodovanih, meni ni bilo na srečo nič...imela pa sem ogromno moč, ki mi je bila podarjena da lahko pomagam poškodovancem. Zdravila sem z rokami in s svetlobo... bilo je magično in čutila sem ogromen ponos.
Res lahko rečem da so bile čudovite sanje. 

[taja6]

kakšne divje sanje spet 

med drugim, sem se s skupino ( je bila kot neka prireditev ) skušala skrit, umaknit pred nenadoma nastalo nevihto...ker so strele šibale, je grmelo smo šli kr noter v neko stopnišče hiše...in vedno bolj globje smo se umikali. Nenadoma sem zaslišala neko petje, kot gregorijanski napevi, a bolj deški ali ženski glasovi so bili...in sem šla še bolj noter, ker sem hotela videt od kod to prihaja. In ker sem vedela, da to ni moja hiša in ne smem kr hodit in stikat po njej, sem samo  pokukala izza vogala na velik hodnik, na katerem pa je bilo veliko ljudi " od znotraj ". Poleg mene je bilo še nekaj mladine, ki so tudi z odprtimi usti gledali in se čudili.

No in pokukam izza vogala in zagledam poleg vseh teh mimoidočih ljudi enega duhovnika, oblečenega v črno duhovniško obleko, ki se je z enim moškim pogovarjal in ta duhovnik je imel ogromna angelska krila, ki so sijala, žarela v mavričnih barvah. Bilo je resnično prečudovito. Po telesu me je elektrika, srh od videnega. In seveda sem zinala kot vsi ostali. 

[sanjalka]

Sem spet sanjala sanje z vodo
Sem se znašla ob obali, ob morju, v katerem je že plaval moj partner in me vabil naj grem še jaz plavati.
Morje je bilo kristalno čisto, tako čistega, prosojnega, lepega morja še nisem videla niti na slikah. V sanjah sem pomislila ravno to,da kaj tako lepega še nisem videla. No in sem šla v vodo, voda je bila blagodejno mehka, prijetna, kot bi me objela, res čudovit občutek. Prvo sem pomislila, da to morje pa nima toliko soli kot ostala morja, saj je bila voda tako zelo prijetno mehka. Pomislila sem, da bi se lahko utopila, če bi plavala predaleč, ker nima toliko soli, ob tej misli sem začutila, da imam na nogah plavalne copate ( v resnici jih sploh nimam) in da me bodo že te držale gor, da se ne utopim. No in tako plavam, uživam v plavanju, zberem pogum in se že oddaljim od obale, ko pogledam partnerja in vidim v njegovih očeh strah, grozo, nagonsko sem začutila, da je v vodi neka nevarnost, ne vem ali mi je rekel, da je notri morski pes ali sem si to domišljala. Obrnila sem se in nisem videla nič, potem sem si mislila, da če on to vidi, potem sigurno morski pes je v vodi, samo da ga jaz še ne vidim,pomislila sem, da sem videla senco na vodni gladini, ampak občutek imam, da je bilo to vse le plod domišljije, ker če sem v partnerjevih očeh videla tako grozo, potem definitivno morski pes je notri. Postalo je strah tudi mene, zagrabila me je panika, moje telo je bilo v krču, kot da se ne more premakniti in vedela sem, da sama ne bom zmogla tako hitro priplavati do obale. Pogledala sem proti partnerju, da bi mu dala roko, da bi mi pomagal, toda on je imel v rokah že svojega sina in sem vedela, da obema pač ne more pomagati, in da se mi ne bo uspelo rešiti. V grozi sem se zbudila...

Rena, prosim kaj ti misliš, kaj mi hoče podzavest povedati?
Hvala

Morje je naš nekdanji dom, če je mirno, kristalno čisto, se v njem počutimo varne, mirne, zaščitene. S partnerjem ob strani se gotovo počutiš tako. Zanimivo je, kako si pomislila na sol, ki je začimba našega življenja. Kot da ti nekako to partnerstvo pomeni to začimbo življenja, a hkrati se zavedaš, da se moraš nasloniti tudi nase in s svojimi nogami prehoditi razdalje do svojih ciljev. Če že nimaš čevljev, imaš vsaj copate  . Ko se oddaljiš od partnerja, si negotova. Nekaj je v vodi, ne veš točno, kaj. Strah pred neznanim! S tem se ne upaš soočati sama. Podajaš roko partnerju, a ta ti je ne more vedno podati. Normalno, v življenju ti ne bo vedno na voljo, čeprav bo to želel. Življenjske situacije so že takšne. Bila si v krču, pomišljala, da se ti ne bo uspelo rešiti...česa te je tako strah? Globoko nekje na dnu (morja) je nek strahec, da bi ostala sama...ali kaj takega? Ne boj se...ne boš sama. Če pa že, imaš svoje roke, svoje noge, na nogah pa celo copate...kar je vsaj nekaj, nisi bosa. Vedno se najde rešitev, le pogumno 

Ja,ja si mi dala spet misliti s tole razlago. Strah, da bi ostala sama, ja verjetno je res nekje zasidran globoko v meni še od dojenčka naprej...
Hvala Rena za razlago

[Rena]

kakšne divje sanje spet 

med drugim, sem se s skupino ( je bila kot neka prireditev ) skušala skrit, umaknit pred nenadoma nastalo nevihto...ker so strele šibale, je grmelo smo šli kr noter v neko stopnišče hiše...in vedno bolj globje smo se umikali. Nenadoma sem zaslišala neko petje, kot gregorijanski napevi, a bolj deški ali ženski glasovi so bili...in sem šla še bolj noter, ker sem hotela videt od kod to prihaja. In ker sem vedela, da to ni moja hiša in ne smem kr hodit in stikat po njej, sem samo  pokukala izza vogala na velik hodnik, na katerem pa je bilo veliko ljudi " od znotraj ". Poleg mene je bilo še nekaj mladine, ki so tudi z odprtimi usti gledali in se čudili.

No in pokukam izza vogala in zagledam poleg vseh teh mimoidočih ljudi enega duhovnika, oblečenega v črno duhovniško obleko, ki se je z enim moškim pogovarjal in ta duhovnik je imel ogromna angelska krila, ki so sijala, žarela v mavričnih barvah. Bilo je resnično prečudovito. Po telesu me je elektrika, srh od videnega. In seveda sem zinala kot vsi ostali. 

Kakšne čudovite sanje. Sporočilo, da so angeli s tabo in te varujejo pred vsemi nevihtami . Kateri angel ali nadangel že žari v mavričnih barvah? Gabrijel?

[taja6]

Da , tudi jaz sem sanje tako razumela 

a je Gabriel? Bom preverila....

 

[Rena]

Brskala sedaj na netu o barvah angelov, tudi tu smo že pisali. Na prvi pogled najbolj "mavričen" deluje nadangel Uriel, v vijolični in zlati barvi, sicer pa imajo vsak svojo značilno barvo. Bi rekla, da je bilo to znamenje kar vseh