zelo lepo opisano, sanjalka
tudi sama isto doživljam
in zame tudi ne predstavlja več bavbava...način, pot, kakršno zahteva
( torej potrpežljivo, počasi, vztrajno in zelo natančno ) pade dosti težje ljudem, ki jim je npr. disciplina tuja in seveda vse te lastnosti. Logično. Ko se človek neha upirat, se sprijazni s sitacijo, se prične učit in sprejemat ( in ne npr. trmoglavo, ihtavo in na hitro želeti nekaj urediti, se rešiti ) potem je zanj lažje, dosti lažje. In nagrade so velike, človek se po saturnovi izkušnji resnično spremeni, odraste...počisti zadeve, situacije, ljudi iz svojega življenja, katere je prerasel in ne funkcionirajo več zanj.
Meni je, v času
skozi 12. hiši inčez mojo
ter :So, zelo težko padel ta pesimizem, skoraj nehala sem se smejati in sem prav razmišljala...a to bo zdaj takole izgledalo vedno? To sem res pogrešala, ker sem po naravi optimistična, ogromno se šalim in smejim, takrat sem bila pa kot duh, nič mi ni bilo smešno... a je minilo in potem smo bili spet v stari formi, kar se humorja in smeha tiče
Tudi, kar se samote, umika tiče...meni to ni težko padlo, ker jo že po naravi potrebujem dosti in jo vedno balansiram z druženjem, mislim si pa, da če je človek zelo zelo družaben in je večoinoma v družbi ( poznam
, asc
ali
in
) pa verjamem, da jim to tudi težko pade...morda občutek zapuščenosti ali vsaj zmedenosti, kaj se zdaj dogaja. Vsak pač malo drugače doživlja tranzite
, a rezultati te šole so v isti smeri.
