Komentar od jane me je motiviral, da malo pobodem v tole temo:
No mene so pa danes hotli "okol" prinest in so mi bučke cvrli v istem olju, kot prej neke pleskavice. Ne morem razložiti kako mi gre že cel dan na kozlanje, ko sem že pri prvem ugrizu začutila "kri" in strah tiste boge živalce.
Ko ljudje rečejo, da ne jejo mesa, ker živali trpijo, mi je to vse skup na precej trhlih temeljih.
Kako vemo, da je ta dotična žival trpela? V mesnopredelovalnih obratih imajo po mojem znanju precej učinkovite metode za pobijanje in ja, ni povsod tako in ja, se tudi kdaj kaj izjalovi, res je. Ampak če predpostavimo, da umre v trenutku, je kvečjemu "trpela" tistih 20km, ko jo je lokalni kmet vozil od hleva do fabrike.
Ja vem, so tudi daljši prevozi in drugi zapleti, ampak ne mislim zdaj vsako mogočo opcijo tukaj navajat.
Potem se mi postavi vprašanje, kako vemo da rastline ne trpijo? Pa ne mi zdaj z ravnjo zavesti priti, ker tole je zame nepotrjeno teoretiziranje.
In postavi mi se vprašanje, kako vemo, da to ni bila usoda te živali? Očitno je bila, ne... saj se "inštruktorji karmičnih lekcij" zavedajo, kakšna je trenutna situacija na našem ljubem planetu, ko jo pošljejo na tole, za njo, zelo linerano izobraževanje.
Pa ne mislim zagovarjat živilsko predelovalne industrije ali splošnega odnosa do dobrin, ki nam jih daje planet, le drugo plat medalje gledam, če tako želite...
Sicer pa mi je bilo hecno, ko sem mel za sostanovalce vegane (iz moralnih razlogov), ki so me zabili na križ, ko sem dal smetano za kuhati v gobovo omako, a so hkrati veselo čebljali med.
Discuss!
p.s. jane, ni moj namen se obregniti ob tebe osebno, le kot inspiracijo sem navedel tvoj citat.
