Viš jaz pa vsak dan štrajkam...
Pri kosilu, ko ostale molijo jaz buljim v luft, po kapeli šibam brez križanja in podobnega, ko uleti duhovnik sicer spacam skupaj un Buenos dias (mal težko ga ne, če mu ravno vrata odprem

). Se mi butasto zdi se nekaj pretvarjat, ker vsi (vključno z duhovniki, ki hodijo tja "predavat") vedo, da nisem verna in jih niti malo ne moti, da jaz pač zadeve odpeljem po svoje

. Spoštujem, da so one vernice, ne derem se v kapeli (drugače večino dneva glasno prepevam in poplesujem s slušalkami na uhljih) pa počakam tistih nekaj sekund, da one svoje oddrdrajo pri kosilu in iščem potencialne pajke po stropu ali pa celo poslušam in si probavam v slovenščino prevest
Matr in to na dnevni bazi hehe. Moram pa priznat, da mi energija v bajti (in kapeli) ustreza, kar je zanimivo glede na to, da se sicer cerkva ravno zaradi neustrezne energije izogibam v velikem loku. Tukaj mi je pa čisto domače, vsak dan kot da sem prišla domov in me čaka en kup sestric
