Edino z Majo se popolnoma strinjam. Zakaj se vezat na karkoli ali kogarkoli? En dan bomo vsi nadomeščeni in če živimo s to bojaznijo, zgubljamo trenutek.
Moja starša, naprimer, sta oba živa. Vem, da bosta en dan preminila. Vprašanje, ki si ga nihče ne postavi: " zakaj pa ju sploh rabim?" in tu verjamem, da bo večina cepnila na odgovoru.
Zanimivo vprašanje ... Bi se dalo diskutirat.
Običajo ima človek s starši posebno čusvetno vez ... Ni to samo "rabim" (razen, če je oseba res materialno naravnana).
Sama sem odraščala v dobri družini. Čeprav ni bilo vse idealno, sem dobila (ali pa sama potegnila) od staršev tisto, kar sem potrebovala in mi je pomagalo pri razvoju v to, kar sem sedaj. Pomagalo - večino sem seveda naredila sama, ker sem oseba z močnim lastnim mnenjem.
Prej smo tu govorili pretežno o nadomestljivosti partnerja, ti pa si debato preusmeril na starše. Starša ima vsak samo dva. Ne moreš reči: "Zdaj mi pa ta mama/oče ne ustreza več, zato bom našel drugega". Pri partnerju je to drugače. Če ne ustreza, ga zamenjaš. In če ni OK, prej ga zamenjaš, bolje je.
Aja, seveda pa za tiste, ki kljub temu, da kritizirajo svoje starše, še vedno visijo doma: prej greste od doma, bolje bo!
