Olajšaj se malo. Drugi del.

[Luna]

Suprca, kako se lepo reši

[Tejka]

Hehe vse bo ok Daia. Sem pa sama med "zegnarji", ki so jih prebolevali 2x. Prvič v otroštvu, drugič pa skupaj z mulcema

[Daia*]

Hvala punci 
Tejka, a to se tud da al kaj? Ojej...se grem, da so men enkrat ble dovolj 

[sasa]

Da, v nekaterih primerih je možno koze dobiti dvakrat.

[Tejka]

Menda jih 2x preboleva cca 3% ljudi

[Luna]

Kakšen šok, ko izveš, kako dobri igralci so eni ljudje. Da tebe in še okolico tako lepo pretentajo. Si ne bi mislila... Ponavadi imam vsaj eno slunjo, vsaj nekaj vidim, da ni okej, zdej sem pa rabila eno leto, da se mi je odprlo. 

[Maja]

Bolje pozno kot nikoli.

[Luna]

Ja res je. Samo tako čudno se mi zdi, da ljudje lahko dvojno življenje furajo.

[sasa]

Ej, čist kamot. Mene že čisto nič več ne preseneča.

[Tejka]

04:44:28

Pišuka Poldi kiham kot nora

[Tea]

Kakšen šok, ko izveš, kako dobri igralci so eni ljudje. Da tebe in še okolico tako lepo pretentajo. Si ne bi mislila... Ponavadi imam vsaj eno slunjo, vsaj nekaj vidim, da ni okej, zdej sem pa rabila eno leto, da se mi je odprlo. 

Luna  tud zame pravijo, da sem naivna. 

[Daia*]

Ja, tud jst mam očala z rožicami večinoma gor, ampak tako vsaj ne izgubim upanja, da so ljudje dobri in je svet ok ... se mi zdi, da mi je za to mnogokrat lažje, ker ne vidim takoj negativno 

[Luna]

Ne vem če je naivnost v takšnem smislu slaba stvar... Ker teži k dobri stvari, ker vidi dobre stvari v človeku, ki so zmeraj prisotne tudi če dotična oseba na splošno ni najbolj poštena. In mislim, da mora biti udi to prisotno. In saj si na koncu prizadet in razočaran, ko vidiš kako stvari stojijo in za kakšno pot se je drugi odločil, ampak mislim, da tudi veliko pridobiš. Ker ne glede na to kako te človek pretenta, je v tem tudi nekaj resnice in nek odtenek v človeku, ki priča, da je zmožen dobrih dejanj. Samo žalostno je, ker bo drugi na konvu prizadet, ker se je odločil, da bo šel po lažji poti in bo poteptal vse naokoli. In ni to, da bi gledala iznad ljudi ali pa zviška, ampak to je dejansko pravilo, ki se vedno potrdi. Tako pač je. Včasih je težko stvari gledati iz tega vidika, da poskušaš vsakega razumeti, ker si potem na neki nični točki, ker če razumeš, če so ti stvari jasne, če ne deliš na dobro in slabo, potem je na koncu vse v redu, nič ni naačno, vse je dovoljeno... Pa mislim, da morajo biti neka pravila. Ker med tem, da razumeš (kar se nekako enači tudi s tem, da ne obsojaš) in med tem, da ti je vseeno je zelo tanka meja. Potem pride kmalu do tega, da kdo pa si ti, da boš drugim govoril kaj je pravilno in kaj ni, in da boš na podlagi svojih opazovanj in izkušenj nekim ljudem svetoval kako naj se obnašajo... Hitro lahko zapadeš v neka pravila, ki veljajo za druge, zate pa ne, hkrati pa če se trudiš videti širšo sliko, ne veš pri čemu si, si lahko res samo v nekem zen stanju, ki pa funkcionira samo, če greš v neko osamo, oziroma nisi prisoten v današnji družbi. Oh sem zakomplicirala stvari, povedala pa nisem nič konkretnega. Motajo se mi misli  tem, kdaj je sploh na mestu, da se vtaknem v neko stvar, kjer menim, da je potebna pomoč. Sama od sebe se ne, ampak če nakažejo, da rabijo pomoč, naredim kar je v mojih močeh, ampak se sprašujem, če je res na mestu, da jaz posredujem, ali pa je na posamezniku, da pride do tega. Ker pomebno je razumeti, ne samo delovati po nekih pravilih. Spet nekaj, kar bi bolj spadalo pod bluzenje Toliko je enih misli v moji glavi... spet neka nočna razmišljanja, ki še meni niso popolnoma jasna, ker se vse nekako izključuje, hkrati pa je tesno povezano, kot življenje čez nekaj let, bom čisto drugače gledala na to, to pa naredijo izkušnje

[Tea]

Luna, tole kar si zapisala je krasno razmišljanje, ki je zelo blizu mojega. Sama poskušam delovati v vsakem trenutku iz vidika, da je vse le energija, ki je moja - ker sicer se ne bi odrazila in da gre pri vsem samo za moja učenja in poskušam biti hvaležna /če že ne tisti trenutek, pa takoj naslednji/ za spoznanja.
Pomagati - največkrat je slabo razumevanje tega termina v tem, da mi mislimo, kako bi lahko drugemu pomagali - to pa sploh ne obstaja, ker človek si lahko pomaga samo sam. Ko se odloči, da si bo pomagal in izboljšal svoje življenje. Termin pomagati gre lahko tudi iz egovskega principa, češ kako smo mi urejeni, kako znamo, kako zmoremo, kako dobri svetovalci smo, kako smo močni - druga stran naj bi posledično imela drugi del energije /ne zna, ne zmore, ni še zrel itd....../ Posledično pa tistemu, ki pomaga, pade energija, oz. se dvigne negativno čustvo, ker na drugi strani ni odziva .....
Tukaj gre definitivno za vlogo učetelj-učenec - sama se v terminu pomagati drugim - s tem se profesionalno ukvarjam - vedno držim nekaj notranih naravnanosti:
- pomagam - dobim energijo za energijo /nisem žrtev, ali pa mati tereza/
- pomagam - ne ukvarjam se s tem, kaj s tem kar dam drugi počne
- pomagam - ne pričakujem ničesar v zameno
In ne nazadnje se zavedam, da dokler se sploh ukvarjam s tem fenomenom, sama rabim "pomoč" oz. skozi medosebne odnose ali pa skozi svoje kliente - sama dobivam največ - svoje zavedanje, duhovno rast, sebe, kajti ti ljudje so moje ogledalo, ti ljudje meni najbolj pomagajo dvigati moje vibracije, znanja, zavedanja, ti ljudje me delajo živo na nek način. Zato sem hvaležna.
Priznam, da sem s tem terminom imela v preteklosti kar nekaj težav in izgub energije. Ne v profesionalnem smilu, najbolj je bilo to očitno v osebnih odnosih /starši, partnerski odnos, otrok/ - kjer je bila šola še posebno aktivna.

Po moje ni nič narobe, če vidimo dobro, pa tudi kadar me kdaj zanese, pa ne vidim dobro - vedno, takoj ko zmorem grem vase in brskam po sebi, zakaj tako vidim, kje se v meni skriva ta krogec negativnih občutij in skušam to blagosloviti z ljubeznijo. Zadnje čase mi kar uspeva in sem zato uspešnejša, mirnejša in bolj svoja.

Po moje tudi ni nič narobe, če pomagamo - saj to počnemo tako ali tako zavestno ali nezavedno, ker smo pač socialna bitja. Samo ozavestit je treba, da nam drugi ves čas pomagajo - tudi če se nam zdi obratno - pa tudi če situacije niso ravno prijetne.

No pa sem zbluzila še jaz. 

[sanjalka]

Luna, tole kar si zapisala je krasno razmišljanje, ki je zelo blizu mojega. Sama poskušam delovati v vsakem trenutku iz vidika, da je vse le energija, ki je moja - ker sicer se ne bi odrazila in da gre pri vsem samo za moja učenja in poskušam biti hvaležna /če že ne tisti trenutek, pa takoj naslednji/ za spoznanja.
Pomagati - največkrat je slabo razumevanje tega termina v tem, da mi mislimo, kako bi lahko drugemu pomagali - to pa sploh ne obstaja, ker človek si lahko pomaga samo sam. Ko se odloči, da si bo pomagal in izboljšal svoje življenje. Termin pomagati gre lahko tudi iz egovskega principa, češ kako smo mi urejeni, kako znamo, kako zmoremo, kako dobri svetovalci smo, kako smo močni - druga stran naj bi posledično imela drugi del energije /ne zna, ne zmore, ni še zrel itd....../ Posledično pa tistemu, ki pomaga, pade energija, oz. se dvigne negativno čustvo, ker na drugi strani ni odziva .....
Tukaj gre definitivno za vlogo učetelj-učenec - sama se v terminu pomagati drugim - s tem se profesionalno ukvarjam - vedno držim nekaj notranih naravnanosti:
- pomagam - dobim energijo za energijo /nisem žrtev, ali pa mati tereza/
- pomagam - ne ukvarjam se s tem, kaj s tem kar dam drugi počne
- pomagam - ne pričakujem ničesar v zameno
In ne nazadnje se zavedam, da dokler se sploh ukvarjam s tem fenomenom, sama rabim "pomoč" oz. skozi medosebne odnose ali pa skozi svoje kliente - sama dobivam največ - svoje zavedanje, duhovno rast, sebe, kajti ti ljudje so moje ogledalo, ti ljudje meni najbolj pomagajo dvigati moje vibracije, znanja, zavedanja, ti ljudje me delajo živo na nek način. Zato sem hvaležna.
Priznam, da sem s tem terminom imela v preteklosti kar nekaj težav in izgub energije. Ne v profesionalnem smilu, najbolj je bilo to očitno v osebnih odnosih /starši, partnerski odnos, otrok/ - kjer je bila šola še posebno aktivna.

Po moje ni nič narobe, če vidimo dobro, pa tudi kadar me kdaj zanese, pa ne vidim dobro - vedno, takoj ko zmorem grem vase in brskam po sebi, zakaj tako vidim, kje se v meni skriva ta krogec negativnih občutij in skušam to blagosloviti z ljubeznijo. Zadnje čase mi kar uspeva in sem zato uspešnejša, mirnejša in bolj svoja.

Po moje tudi ni nič narobe, če pomagamo - saj to počnemo tako ali tako zavestno ali nezavedno, ker smo pač socialna bitja. Samo ozavestit je treba, da nam drugi ves čas pomagajo - tudi če se nam zdi obratno - pa tudi če situacije niso ravno prijetne.

No pa sem zbluzila še jaz. 

Tea, se zelo strinjam s tvojim razmišljanjem.
Predvsem opažam, da ljudje, ki pomagajo, so potem razočarani, če drugi te pomoči noče sprejeti ali je ne zmore sprejeti, kar si jaz razlagam, da je to pomoč z namenom, da dobiš nazaj nek delček svoje lastne vrednosti, ki ti manjka. Pomoč daješ vedno izključno zaradi SEBE in ne zaradi drugega, čeprav na zunaj zgleda tako. Vedno ko daješ drugemu, daješ SEBI. In, ja tudi jaz sem "naivna", pa to ne gledam kot slabo, ampak sem za ta dar še kako zelo hvaležna, saj v ljudeh vedno vidim dobro, jih imam rada in tudi, če me kdo prizadene, je moja užaljenost trenutna, potem grem vase, se vprašam zakaj me to na nekomu moti in navadno najdem tudi odgovor in vidim tega človeka spet lepega in dobrega, saj je konec koncev mi samo pokazal ogledalo, v katerem sem zazrla delček same sebe.
Vse je odvisno od percepcije gledanja in kot vemo ljudje nimamo oči zadaj, zato svoje sence ne moremo uzreti brez sočloveka, ki s pogledom v nas, vidi kaj je za nami in mi to uzremo v njegovih dejanjih....
Upam, da sem napisala dovolj razumljivo