PALČEK NIK IN NJEGOV PRIJATELJ ŠKRATEK
Že od nekdaj je bilo znano, da so palčki zelo delovna in pridna gozdna bitja. Zato se sam Nikec odloči, da delovno rutino postavi na stran, ter se loti radostne igre, ki jo njegov notranji otrok tako nujno potrebuje. Zemljica Gaia mu je na pot poslala škratka po imenu Mihec. Mihova osebnost je bila zelo posrečena; bil je pravi mali nagajivček in prebisanosti mu ni primanjkovalo. Ob prvem spoznanju sta Nikec in Mihec skovala trdno prijateljstvo. Nik je čutil resnično hvaležnost, da je lahko spoznal tako čudovito gozdno bitje, kot je Mihec sam. Škratek ga je popeljal v svet modorsti, igrivosti in nagajivosti. Čutila sta se zelo povezana.
Skakljala sta na okoli, prepevala, se igrala z drevesi, iskala modrostne kamenčke, ter poplesavala po listnatih tleh. Bila sta tako vesela, da se je njun smeh slišal daleč na okoli. Škratek Miha ga je z veseljem popeljal v svoje svet, kjer mu je pokazal vse kotičke svojega življenja. Predstavila mu je svojo družinico, svojo drago škratko, ter svoja dva mala škratka. Bili so družina polna modrosti, znanja in radosti.
Skupaj so odšli na majhen izletek po naših prelepih gozdovih. Škratki so Niku razložili vse zanimivosti našega gozdička, zaupali so mu sporočila, katera mu je namenil gozd sam. Nik je v srčku čutil toplino in mir.
Dan se je bližal koncu in mala bitjeca so se morala med seboj posloviti, a vse eno obljubiti, da se bodo ponovno videla. Mihec in Nikec sta se en drugemu zahvalila za tako poučen del dneva. Odšla sta vsak svojo pot, z mislijo, da se ponovno kmalu snideta.