PREHRANA, 2. del

[Maja]

Tukaj lahko nadaljujemo z debato s prvega dela, ki se nahaja na tej povezavi: http://www.nenavadno.com/forum/index.php/topic,737.0.html

Temo bom začela s člankom, ki sem ga dobila po elektronski pošti in bi ga rada delila z vami.




Nekaj najboljših prehranskih nasvetov za dolgo in zdravo življenje:

Uživaj čimbolj naravno hrano.
Pretežni del hrane naj bo surov in tudi pri vsakem obroku skušaj
pojesti vsaj nekaj surovega.
Izbiraj v glavnem hrano, ki je bila pridelana na ekološki način. Kar
je dobro za planet, je dobro tudi zate.
Pri hrani, katere ne zaužiješ surove, naj bo toplotna obdelava kratka.
Hrana naj bo, če se le da, lokalna in sezonska.
Hrana naj bo tudi čimbolj barvita in pestra (raznolika). Vključi
čimveč različnih živil in ne jej vsak dan enako.
Zaužij le tri obroke na dan, v razmaku 4-5 ur (Kadar nisi lačen, pa le
enega ali dva). Malice in prigrizki niso potrebni. Ne jej iz navade,
ker je recimo napočila določena ura ali ker nekdo misli, da bi ti
moral jesti.
Zadnji obrok zaužij vsaj tri ure pred spanjem.
Enkrat na teden ali vsaj na 10 dni si privošči enodnevni post.
Večerjaj ob 18h in nato spet čez 24 ur, vmes pa nič, razen vode,
zelenega čaja ali bistre juhe. Tako kratko čiščenje je veliko
učinovitejše od dolgih, večtedenskih postov, ki jih zagotovo ne zmore
vsak, in presenetijivo uspešno "resetira" telesne sisteme.
Zmanjšaj delež praznih ogljikovih hidratov (OH) ali jih v celoti
ukini. Morda niste vedeli, da najmanjša predpisana dnevna količina OH
SPLOH NE OBSTAJA. To pomeni, da lahko v celoti živimo brez njih, saj
telo tako maščobe kot beljakovine zlahka pretvori v OH, kadar je to
sploh potrebno. Zelenjava seveda niso prazni OH, tako da je delež
zelenjave treba odločno povečati, saj jo večina izmed nas poje
premalo. Kriva je tudi uradna doktrina, ki omejuje maščobe in potem
zelenjava seveda ni okusna. Zdaj ko veste, da je treba uživati veliko
zdravih maščob in tudi zadostno mero zdravih beljakovin, si lahko
zelenjavo pripravite z maslom, olivnim oljem, mesno omako, zrezkom,
jajci itd., in nenadoma ugovor o njeni pustosti in nezanimivosti
odpade. Vedno naj bo del zelenjave tudi surov.



Nekaj zlatih pravil zdrave prehrane:

Spij dovolj vode (za hidracijo pomagajo še zeleni čaj, zeliščni čaji
in naravna juha - ne iz vrečke). Pred jedjo in med obrokom pa ne pij
(oz. največ 1 dl), da ne razredčiš prebavnih sokov.
Privošči svojemu telesu kakovostno gorivo - hrana ne sme biti gnila,
plesniva ali oksidirana (žarka). Namen hrane je, da telo oskrbi z
zdravilnimi snovmi, če pa je hrana kakorkoli kompromitirana, pa telesu
škodi in bi bilo bolje, da je sploh ne bi zaužili. Hrana je
kompromitirana tudi, če je procesirana, pasterizirana, obsevana,
Vključi v svoj jedilnik divjo hrano - nekaj, kar nabereš sam in te ne
stane nič!. Skoraj vsak plevel ali divje rastoča rastlina na travnikih
in v gozdovih je užitna in ima presenetljivo visoko hranilno vrednost.
Na spletu ali v knjigah (pri nas ima dve odlični knjigi na to temo
Dario Cortese) najdeš več informacijo tem, katere divje rastline so
užitne in kako jih pripraviti. Nauči se prepoznavati in poiskati te
rastline ... nauči pa tudi svoje otroke.
Vsak teden pojej kaj novega. Naši predniki pred 40.000 leti so zaužili
skoraj 900 različnih živil na leto, mi pa v povprečju le okoli 30, kar
je žalostno premalo. Pa še teh 30 je že čisto osiromašenih potrebnih
hranil.
Zagotovi telesu veliko zdravih maščob, kar vključuje tudi nasičene
maščobe, kot sta maslo in kokosovo maslo, saj nasičene maščobe krepijo
imunski sistem, dajejo energijo srcu (ki se najraje hrani z
maščobami), skrbijo za potrebno uravnovešenost hormonov, vitalnost,
elastičnost itd.
Kuhaj le na nasičeni maščobi, ker ta ne oksidira. Hladno stiskanih olj
nikoli ne segrevaj, primerna so le za solate ali za dodatek na hrano,
ko je ta že pripravljena. Nikoli ne uživaj trans maščob (margarine in
izdelkov, ki jo vsebujejo) ter procesiranih, industrijsko pridobljenih
belih rastlinskih olj (sončnično, sojino, repično, koruzno itd.), saj
s takimi maščobami vnašaš v telo SMRT. Ta olja uničujejo možgane,
povzročajo raka, skrajšujejo življenje, starajo kožo in zaradi vnetij,
ki jih povzročajo, sčasoma onemogočijo normalno delovanje notranjih
organov in celic nasploh. Brez zdravih, normalno delujočih celic pa ne
more biti zdravja.
Pojej manj sadja in več zelenjave. Sadje je še vedno boljše kot
procesirana umetna hrana, vendar pa ni tako zelo zdravo, kot nekateri
mislijo. Današnje sadje namreč ni več naravno, je produkt več
stoletnega križanja, ki je povečalo predvsem njegovo velikost, ne pa
tudi njegovo hranilno vrednost. Današnje sadje je  v glavnem
koncentriran škrob in sladkor.
Pogosto si privošči naravno fermentirano hrano - neprekuhano kislo
mleko, kefir, kombučo, kislo zelje, jabolčni kis ...
Med obrokom se skoncentriraj le na hrano. Ne glej televizije, ne beri
in se ne pogovarjaj.
Ne jej, ko si razburjen in v hudem stresu, ali ko nimaš niti toliko
časa, da bi sedel in brez naglice pojedel, ker od takega obroka ne boš
imel nič in bo to samo še dodatna obremenitev za telo. Obremenitve pa
se akumulirajo oziroma se na dolgi rok seštevajo. Za sprostitev lahko
pred obrokom opraviš nekajminutno vajo globokega, upočasnjenega in
skoncentriranega dihanja. Vdihuj skozi nos, izdihuj pa skozi usta. Pri
izdihu si lahko pomagaš z glasnim "Haaaaaaaaa ...", za kar je že več
študij pokazalo, da učinkovito sprošča napetost in vrača notranji mir.
Potem pa se lahko pomirjen in sproščen posvetiš hrani.

[Jane]

No moram reci, da se s tem clankom ZELO strinjam, za spremembo hehe. Jem kadar sem lacna, vcasih je to dvakrat, vcasih enkrat, vcasih pa petkrat. Ce nisem, ne jem...pojem ogromno surove zelenjave v neomejenih kolicinah, sadje ne jem, razen ko me prime huda lakota in v tistem trenutku ne morem na kosilo, potem pojem kaksno sadje.

Moram reci, da mi je samo s to metodo uspelo 8 kg dol spravit.

[Maja]

Jane, čestitam za izgubljenih 8 kg. Jaz sem jih letos izgubila 6. Seveda ogromno športam. Delam predvsem na oblikovanju telesa, malo na mišični masi. Ampak brez pravilne prehrane tudi ni dobrih rezultatov.
Kot prvo sem začela z nadzorom porcij - jem toliko, da sem sita. Optimalno. Po obroku se ti ne sme spati od presitosti - to je najhujša napaka, ki jo ljudje delajo. Kako malo hrane, kljub aktivnosti, potrebuje človeško telo (čustvene potrebe po prehranjevanju so drugo) ...
Ogljikove hidrate sem skoraj odstranila. Kakšen piškotek pri kavici, kruha skoraj ne jem, prav tako ne krompirja, testenin, riža. Na srečo mi ogljikovi hidrati sploh ne zadišijo.
Jem, če se le da, na 3 ure, da spodbujam metabolizem. Pri skoraj vseh obrokih imam zelenjavo, kuhano in praženo in obenem obvezno še surovo. Sadja tudi skoraj ne jem, mi je veliko bolj všeč zelenjava. Z zelenjavo pa obvezno jem beljakovine (jajca, meso, ribe). Beljakovine sploh uživam pri vsakem obroku.
Če ne morem jesti, namesto obroka spijem beljakovinski napitek. Tega si naredim 3x na dan, in sicer zjutraj, po treningu in zvečer.
Jemljem tudi omega 3 iz čistega ribjega olja.
Te nadomestke sem začela jemati zaradi boljše regeneracije in rezultati so neverjetni. Nobenih bolečin v mišicah in sklepih, nobene utrujenosti in boljši imunski sistem.
Kljub temu, da sem aktivna že leta, take kondicije, moči, počutja, in seveda telesne definicije, še nisem imela. 

[Maja]

ČUSTVENO PREHRANJEVANJE: Razlike med čustveno in fizično lakoto

ČUSTVENA LAKOTA:

Je nenadna. Trenutek prej sploh ne mislite na hrano, naslednjo sekundo pa se počutite nevzdržno lačne. Stopnja lakote se zviša v kratkem časovnem obdobju.
 
Hrepenite po določeni vrsti hrane kot npr. testenine, čokolada, kruh, čipsi – nobena nadomestna hrana vas ne bo potešila.
 
Zaznate jo »v glavi«. Hrepenenje po hrani, ki temelji na čustveni osnovi, se dogaja v ustih in umu. Vaš um je prezaseden z mislijo o hrani, ki si jo trenutno želite.
 
Morate jesti ZDAJ, ta trenutek! Pojavi se nenadna želja, da bi nemudoma prekrili vso bolečino z zaužito hrano.
 
Je povezana z vznemirljivimi čustvenimi stanji. Šef se zadere na vas, otroci imajo probleme v šoli, partner je nerazpoložen, itd. Pojavi se v povezavi z neko vznemirjajočo situacijo.

Vključuje avtomatično ali ne-zavestno prehranjevanje, ki zgleda tako, kakor bi vam roka nekoga drugega »tlačila« hrano v usta. Lahko sploh ne opazite, da ste pravkar pojedli celo vrečo piškotov.

Počutite se krive, ker jeste. Paradoks je v tem, da se čustveno prehranjujete, da bi se počutili bolje, konča pa se tako, da se izdate prav s tem, ko posežete po hrani – še posebno kadar uživate »prepovedano« hrano. Obljubite si: jutri bom začel telovaditi, šel ponovno na dieto, preskočil obroke itd.
 
Ne ustavite se, ko ste siti. Prenajedanje stremi po temu, da prekrije boleča čustva. Nadaljevali boste, četudi bo vaš želodec popolnoma poln ter boste kar naprej posegali po hrani.
 
 
FIZIOLOŠKA LAKOTA:

Je postopna. Vaš želodec se oglaša. Eno uro kasneje ste še bolj lačni – občutek lakote se počasi stopnjuje.

Tolerirate različno hrano. Imate sicer določene preference, ampak ste prilagodljivi in odprti za alternativne izbire.
 
Zaznate jo v želodcu. Prepoznavna je po senzacijah v želodcu – čutite praznino, kruljenje, in celo bolečino v želodcu.
 
Je potrpežljiva. Želeli bi potešiti občutek lakote čim prej, vendar to ne pomeni, da morate jesti prav zdaj, v tem trenutku.
 
Nastane iz fizične potrebe. Pojavi se, ker je preteklo od vašega zadnjega obroka že 5-4 ur. Če ste predolgo lačni, lahko občutite blag glavobol ali znižanje energije.

Vključuje zavestno izbiro in uživanje hrane. Zavedate se občutka, ki vam ga hrana vzbudi na krožniku, okus, ki ga ima v ustih in občutka v želodcu. Zavestno izberete ali boste pojedli celo porcijo ali samo polovico.
 
Zavedate se, da je hrana potrebna. Zaradi uživanja hrane ne doživljate občutkov krivde in sramu. Zavedate se, da je uživanje hrane kakor dihanje zraka - potrebno za preživetje.
   
Ustavite se, ko ste siti. Želja po hrani izvira iz potrebe nahraniti in vzdrževati telo. Takoj, ko je ta potreba zadovoljena, prenehate jesti. Tudi če se kdaj prenajeste, zaradi tega nimate nevzdržnega občutka krivde in vam to ne načenja samopodobe.




(Vir: www.lineasnella.si/tema_meseca/custveno_prehranjevanje.pdf)

[sanjalka]

Hvala Maja za tele članke, zelo doboro opisana razlika med potrebo po čustvenem prehranjevanju in fizičnem.

[Maja]

ALI JE POST KORISTEN ZA NAŠE TELO?

Kar ljudje počnejo, kar pravijo,
in kar pravijo, da počnejo,
so povsem različne stvari.
(Margaret Mead)


Znanost vs. prepričanje

Pri pogledih na dogajanja v naravi obstajata 2 diametralno različna pristopa. Znanstven pristop, ki se opira samo in zgolj na empirične dokaze, ki so podprte s statistiko. Je popolnoma odprt za nove dokaze, ki lahko spremenijo ustaljeno teorijo ter vedno dopušča drugačne razlage. Temelji na verjetnostih porazdelitvah pojavov in nikoli ne operira z gotovostjo. Na drugi strani je deterministični pristop, ki temelji na prepričanju, za katerega obstaja več ali manj dokazov, v vsakem primeru pa ga z matematično-racionalnimi metodami ni mogoče dokazati. Temelji pač na PREPRIČANJU posameznika.


Subjektivnost in percepcija posameznika

V modernem svetu potrošniške družbe se znanstveni pristop vedno bolj umika, nadomešča pa ga marketing oz. boj za splošno percepcijo. Vsi poznamo izrek: »Sto krat ponovljena laž postane resnica«. Na tej poenostavitve danes deluje večina družbe. »Splošna« prepričanja in vzorci, ki jih dobivamo iz okolice (predvsem velik vpliv masovnih medijev), postajajo splošno sprejeta resnica v katero se več niti ne dvomi. »Znanstveni« pristop z argumenti in dopuščanje drugačne resnice se umika melanholiji kolektivne manipulacije. Posameznik, njegova prepričanja in pogled na svet, vedno bolj postaja produkt različnih parcialnih interesov (običajno lastnikov kapitala, ki »proizvajajo« novice).


Post kot oblika prepričanja

Vsaka ideja, institucija ali podjetje ima enaka osnovna cilja: samoohranitev in rast. Močnejše kot so skupine, ki širijo določeno idejo, lažje se ta širi ali vsaj ohranja. Vsak dan prihajajo tudi nove ideje, ki se s pomočjo interneta lahko relativno hitro širijo. Ena od takih idej je tudi post. Čeprav ne obstaja niti en empirični dokaz o koristi take prehranske strategije, obstajajoanekdotne »študije primerov«, ki mu pripisujejo posebne koristi. Besede, kot so »očiščenje« in »razstrupljanje« imajo sicer močno marketinško moč, vendar v svojem bistvu ne ponujajo razlage, kaj se v telesu pravzaprav dogaja. Znanstveno ugotovljena dejstva, da telo za svoje delovanje in obstoj potrebuje določena mikro in makro hranila, se tukaj zanikajo. Znanstvene osnove, ki so nam znane in potrjene skozi desetletja, se obrnejo na glavo v zasledovanje »ideje«, ki je popolnoma nepreverljiva.


Hipokrizija in posploševanje

Očiščenje in razstrupljanje telesa sta argumenta, ki dejansko dokazujeta, da zagovorniki posta predpostavljajo, da v času »ne-postenja« ZASTRUPLJAMO organizem. To pomeni, da takrat uživamo hrano, ki nam škoduje!? Hmmm. To lahko pomeni dvoje:

-da hrane sploh ne rabimo za preživetje,
-da posameznik itak večino časa uživa nezdravo hrano.

Glede na to, da brez hrane na dolgi rok ni možno preživetje, je zaključek lahko samo eden. Zagovorniki posta predpostavljajo nezdravo prehranjevanje. Zato potrebujejo obdobje »očiščenja«. V kolikor bi ves čas uživali kvalitetno hrano, torej posta sploh ne bi potrebovali. Tega argumenta pa najbrž ne bomo zasledili v nobenem pogovoru ali članku, ki podpira postenje.

Natan Hojč, ISSA Specialist in Performance Nutrition


(Vir: http://www.thenutrition-online.com/2011/03/ali-je-post-koristen-za-nase-telo/#more-1655)