Jutri pa kratka, sladka intuitivna sporočilca, če kdo želi, se lahko že danes postavite v vrsto, ker zdaj grem direkt u mižole 
Se postavim v vrsto 
Hvala Nensi 
Kar boš naštrikala to boš nosila. Vsaj volno dobro izberi.
Ni dobro da se čutiš poklicala vpletati v zadeve drugih, ker bolj ko štrikaš bolj se zapleta, na koncu pa itak ti vsega kriva izpadeš.
Izbira je pa seveda tvoja. 
Se pravi distanca je prava izbira
Hvala Nensi
Tuhtam in tuhtam kje bi lahko štrikala, pa se nič ne spomnim 
Imaš mogoče kakšen intuitivni preblisk kje bi se to štrikanje lahko dogajalo, saj načeloma sama nikoli ne dajem nikakršnih nasvetov, še če me prosijo za nasvet, se navadno diplomatsko izognem
Boš že kaj pametnega stuhtala, saj si pametna punca.
Družina. Ena in edina.
Manj ko otrokom in našim najbližjim zaupamo, bolj jim jemljemo moč .
Jeee, ja to je moje učenje, spuščanje in zaupanje tudi v svoje otroke, v svojo kreacijo...
Hvala Nensika, da si mi pokazala, kje štrikam 
A si ziher da so otroci naša kreacija, da nismo le portal, skozi katerega so se inkarnirali, so kar svoja kreacija se mi zdi.
Ko to tako začneš gledat, ne kot "moji otroci" pa "moja kreacija" jih je lažje spustit in za vse je to veliko bolje in koristno, pa produktivno.
"Moji" smo edino sami sebi lahko, to smo si pa še najmanj, ker se ne sprejemamo.
Tukaj imamo ta pravo domačo nalogo po meni. ???
Ja, Nensika, tudi sama se sprasujem:smo res le portal, da pride nekdo na ta svet, bi se ta otrok res razvil tako kot se je brez nase pomoci, vzgoje, zgleda ali bi bil cisto nekaj drugega brez nas, smo res le portal? Ali so malo tudi nasa kreacija, ze gensko pogojeno, potem druzinski vzorci, tako da mislim, da tudi mi prispevamo svoje k tej kreaciji, seveda pa se potem resujejo spon in zmot, ki so jih vsrkali in se veselijo zmag in pozitivizma, ki so ga prav tako vsrkali. Ah, se kako zelo so del nas, telesno, umsko in duhovno, ne vem ali zal ali fajn, da je tako. Bolj, ko bezimo od tega in si zatiskamo oci, bolj nam pred oci skacejo druzinski vzorci, ki jih npr. se kako ne maramo....
Ko dajemo, smo srecni, dajanje nas osrecuje, saj s tem dajemo tudi sebi-je to res zgreseno, napacno?
Saj dajanje je izraz ljubezni, ljubezni do sebe in vsakogar. Drugo pa je zrtvovanje, to pa je ze popolnoma druga zgodba... Takrat nismo srecni, ampak jezni, jezni sami nase....
