Intuitivna sporočila

[cvetka]

Jaz sem pa med vsemi največja cajtarka; tale intuitivna beseda me spremlja skoraj vsaj trenutek; ogromno sem sama s sabo, ko sem na vrtu, pa pri kuhi, pri štrikanju, šivanju; bom o počutju napisala še kaj več čez par dni.

op: cajtarka pa nisem takrat, ko imam vnuke; ravno jutri dobim enega - mu je treba po bolezni še mal nege.

[sanjalka]

Jutri pa kratka, sladka intuitivna sporočilca, če kdo želi, se lahko že danes postavite v vrsto, ker zdaj grem direkt u mižole 

Se postavim v vrsto
Hvala Nensi

Kar boš naštrikala to boš nosila. Vsaj volno dobro izberi.
Ni dobro da se čutiš poklicala vpletati v zadeve drugih, ker bolj ko štrikaš bolj se zapleta, na koncu pa itak ti vsega kriva izpadeš.
Izbira je pa seveda tvoja. 

Se pravi distanca je prava izbira
Hvala Nensi

Tuhtam in tuhtam kje bi lahko štrikala, pa se nič ne spomnim
Imaš mogoče kakšen intuitivni preblisk kje bi se to štrikanje lahko dogajalo, saj načeloma sama nikoli ne dajem nikakršnih nasvetov, še če me prosijo za nasvet, se navadno diplomatsko izognem

Boš že kaj pametnega stuhtala, saj si pametna punca.
Družina. Ena in edina.
Manj ko otrokom in našim najbližjim zaupamo, bolj jim jemljemo moč .

Evo Nensika, da poročam. Res se je nekaj nastrikalo, a mi takrat, ko si tole pisala ni bilo se nic jasno kaj in kje naj bi se strikalo.
No, sedaj mi je vse jasno kot beli dan, to ni bilo v druzinskih odnosih, ampak poslovno prijateljskih.
Kljub tvojemu intuitivnemu sporočilu sem padla na izpitu in podlegla prošnji osebe, ki jo imam sicer zelo rada, ampak mislim, da bi bilo bolje, da bi takoj rekla odločno ne....Verjetno pa je res vsaka stvar za nekaj dobro, verjamem, da tudi ta, ki se je zgodila

[skorpijonka]

Pa ka pa vem....se prov potrudim res vsak dan. Probavam teh nekaj minut, pol pa kokr kdaj. Včas odplavam, včas ostanem v tem notr, pa mi je vse jasno. Čez nekaj minut spet polna strahu in dvomov in brez kančka samozavesti.

[sasa]

Evo, delam na tem.

Jaz se res poskušam samo prepuščati in opuščati. Prvi dan je bilo skorajda najtežje, sem čutila kot da me nekaj duši, vrat in pljuča. No, potem sem pa samo nekako prebila tisti led, brezpogojno sprejemanje. Samo to sem imela v glavi ter svoje želje, pa gre. Tudi tako se mi recimo spreminja pogled na ti dve vprašanji, se pravi deluje tudi v fizičnem svetu potem.

[Gloria82]

Bolj se trudim umiriti bolj sem raztrešena  ???
probam več krat na dan, pa...aleluja! tolk vsega mi možgani predelujejo, da...
Ta oktober mi pa daje vetra....

[Nena]

Meni gre kar ok...sicer se nič posebnega ne dogaja...sem pa vsaj disciplinirana kar se tega tiče, kar je zame velik uspeh. 

[nensi]

Ne vem. Po pravici povedano, kot je rekel zadeti zajček: ne osječam ništa  Sploh ne vem če prav meditiram.

Verjamam, da bo po današnjem procesu jutri drugače, javi se kaj, lepo spi 

[nensi]

Jaz najprej pozabila, potem pa ponoči, ko sem hotela meditirati, zaspala. 
Bom zdajle pred spanjem......

Držim pesti 

[nensi]

Jaz sem pa med vsemi največja cajtarka; tale intuitivna beseda me spremlja skoraj vsaj trenutek; ogromno sem sama s sabo, ko sem na vrtu, pa pri kuhi, pri štrikanju, šivanju; bom o počutju napisala še kaj več čez par dni.

op: cajtarka pa nisem takrat, ko imam vnuke; ravno jutri dobim enega - mu je treba po bolezni še mal nege.

Bravo Cvetka, uživaj v procesu 

[nensi]

Jutri pa kratka, sladka intuitivna sporočilca, če kdo želi, se lahko že danes postavite v vrsto, ker zdaj grem direkt u mižole 

Se postavim v vrsto
Hvala Nensi

Kar boš naštrikala to boš nosila. Vsaj volno dobro izberi.
Ni dobro da se čutiš poklicala vpletati v zadeve drugih, ker bolj ko štrikaš bolj se zapleta, na koncu pa itak ti vsega kriva izpadeš.
Izbira je pa seveda tvoja. 

Se pravi distanca je prava izbira
Hvala Nensi

Tuhtam in tuhtam kje bi lahko štrikala, pa se nič ne spomnim
Imaš mogoče kakšen intuitivni preblisk kje bi se to štrikanje lahko dogajalo, saj načeloma sama nikoli ne dajem nikakršnih nasvetov, še če me prosijo za nasvet, se navadno diplomatsko izognem

Boš že kaj pametnega stuhtala, saj si pametna punca.
Družina. Ena in edina.
Manj ko otrokom in našim najbližjim zaupamo, bolj jim jemljemo moč .

Evo Nensika, da poročam. Res se je nekaj nastrikalo, a mi takrat, ko si tole pisala ni bilo se nic jasno kaj in kje naj bi se strikalo.
No, sedaj mi je vse jasno kot beli dan, to ni bilo v druzinskih odnosih, ampak poslovno prijateljskih.
Kljub tvojemu intuitivnemu sporočilu sem padla na izpitu in podlegla prošnji osebe, ki jo imam sicer zelo rada, ampak mislim, da bi bilo bolje, da bi takoj rekla odločno ne....Verjetno pa je res vsaka stvar za nekaj dobro, verjamem, da tudi ta, ki se je zgodila

Verjamem, da je bilo koristno za naprej, čeprav komplicirano ko se je dogajalo.
Saj veš kako je že tisti rek: iste napake ne moreš ponoviti dvakrat, ker drugič je že stvar izbire in odločitve 
Če se kaj naučiš iz izkušnje za naprej je to optialno, potem to sploh ni napaka 

[nensi]

Pa ka pa vem....se prov potrudim res vsak dan. Probavam teh nekaj minut, pol pa kokr kdaj. Včas odplavam, včas ostanem v tem notr, pa mi je vse jasno. Čez nekaj minut spet polna strahu in dvomov in brez kančka samozavesti.

Super za začetek, da ti uspe doseči stanje, ko je vse jasno 
Poskusi takrat ko te preplavijo strahovi in dvomi tudi te sprejeti, jih začuti, opazuj in samo dihaj vanje, dokler ne popustijo, potem se poskusi spet spomniti in začutiti željene občutke samozavesti in bodi samozavest 

[nensi]

Evo, delam na tem.

Jaz se res poskušam samo prepuščati in opuščati. Prvi dan je bilo skorajda najtežje, sem čutila kot da me nekaj duši, vrat in pljuča. No, potem sem pa samo nekako prebila tisti led, brezpogojno sprejemanje. Samo to sem imela v glavi ter svoje želje, pa gre. Tudi tako se mi recimo spreminja pogled na ti dve vprašanji, se pravi deluje tudi v fizičnem svetu potem.

Super, ponosna nate, bosi še ti nase 
Če se pojavijo kakšni fizični občutki dušenja, tesnobe, zakrčenosti, bolečina ... karkoli samo dihaj v te občutke, dokler ne popustijo, kar se zgodi zelo hitro, če se ne boriš proti njim in jih sprejmeš, da so trenutno del tebe, "podnajemniki" 

[nensi]

Bolj se trudim umiriti bolj sem raztrešena  ???
probam več krat na dan, pa...aleluja! tolk vsega mi možgani predelujejo, da...
Ta oktober mi pa daje vetra....

Včasih je manj več, ne trudi se preveč, samo bodi sama s seboj in svojimi občutki in dihaj, dihaj, dihaj.
Če pridejo misli jih sprejmi in spusti, se ne obremenjuj in se opazuj, sebe in svoje občutke.
Poenostavi stvari, prav?
Srečno 

[nensi]

Meni gre kar ok...sicer se nič posebnega ne dogaja...sem pa vsaj disciplinirana kar se tega tiče, kar je zame velik uspeh. 

Bravo zate in disciplino, pošiljam podporo 

[sasa]

Evo, delam na tem.

Jaz se res poskušam samo prepuščati in opuščati. Prvi dan je bilo skorajda najtežje, sem čutila kot da me nekaj duši, vrat in pljuča. No, potem sem pa samo nekako prebila tisti led, brezpogojno sprejemanje. Samo to sem imela v glavi ter svoje želje, pa gre. Tudi tako se mi recimo spreminja pogled na ti dve vprašanji, se pravi deluje tudi v fizičnem svetu potem.

Super, ponosna nate, bosi še ti nase 
Če se pojavijo kakšni fizični občutki dušenja, tesnobe, zakrčenosti, bolečina ... karkoli samo dihaj v te občutke, dokler ne popustijo, kar se zgodi zelo hitro, če se ne boriš proti njim in jih sprejmeš, da so trenutno del tebe, "podnajemniki" 

Hehe, podnajemniki. Dober izraz. 

Bom delala na tem še naprej.