Hvala, sanjalka, za komentar. Ja, natanko tako je, kot si napisala. Lahko se mi dogaja karkoli, pa ne bom obupala in odnehala ter izgubila živcev in pobegnila. Vedno se po pretresih vrnem nazaj, nič kaj bolj uničena in utrujena - ampak kot da ni bilo nič.
Žal potem drugi mislijo, da se me nič ne dotakne in da moje skrbi in težave sploh niso hude.
Sicer nimam želje po neki hudi nadrejenosti in vplivu, ampak, kot si rekla, nočem služit nekomu. Služenje je pa spet lahko različno pojmovano ... Z veseljem naredim kaj za koga, če vidim, da ima to smoter, je koristno in primerno obravnavano. Tole, kar se pa dogaja tu ... Tu se moram čisto potlačit. Pa ne gre za delo, za področje, s katerega je, ampak bolj za tisto organizacijsko politiko in (ne)kulturo. Nizkotne človeške lastnosti. Nihče ne naredi nič za to, da bi šel komu na roko in da bi se skupaj trudili, da bi bilo vsem lažje in bolj prijetno. Samo prepovedovanje, grožnje, kazni, manipulacija, omejevanje ... Sama zelo rada pomagam, ustrežem, koga razveselim, tu pa vse nasprotno, skregano z mojim pravim Jazom.
jezi in žalosti me to, da taki pokvarjeni ljudje pridejo do priložnosti v življenju, ko imajo lahko vsega dovolj, brez, da bi kaj znali in kaj naredili za to; jaz pa ne dobim niti ene priložnosti, ki bi vsaj približno ustrezala mojim sposobnostim. Gimnazija, dva študija, izkušnje - tu mislim tudi življenjske, preko katerih sem se oblikovala kot oseba ... Vse zaman. Iščem drugo delo - vse iščem - primerno zame ali ne. Če že ustrezam in gre razgovor OK, tudi nič potem, prav izmika se mi.
tu obupala ne bom. Ne bom odnehala dokler mi ne poteče pogodba, ker energije imam še dovolj. Ampak ves čas se sprašujem ali delam kaj narobe? Kaj sem spregledala? Ker, kot vedno pravim, če bi bilo kaj višjega, že zdavnaj ne bi bila več tu. Ali imam samo tako (ne)srečo, da se mi vse izmika? Je to tako naključje? Mi je/ni namenjeno? Izgubljam vero v take stvari, postajam čisti realist.
Je to pravi način? Ker raje imam kruto resnico kot življenje v praznem upanju in posledičnem razočaranju. Hm, Strelec ... Ta se je mogoče malo skril ... Ali pa sama sebe načrtno pripravljam na najhujše, da bom v primeru, če bo res tako, čim manj prizadeta ...
Saj bo kmalu konec. Če sem presedela že 5 let tam noter, bom pa še 3 mesece.
To sploh ni problem.
Bolj je problem prihodnost ... Se bo kdaj našlo kaj drugega? Mislim - v doglednem času ... Čas se izteka in kdo garantira, da se bo pa kar našlo nekaj v naslednje pol leta, če se zdaj tri leta ni?
Saturn je šel čez pa nazaj ... Zdaj bo še enkrat pregazil
in
in :So ... Jane je enkrat pisala, da pridejo spremembe takrat, ko gre drugič čez. Postavitev je taka, da glava peče in temu zelo ustrezno je tudi dejansko stanje. Kakšna bo sprememba in če bo, pa ne vem.
