Joj, Rena, če boš znala tole razvozlat, bi bilo super...
Sanjala sem, da smo bili na poti na letališče, v bistvu smo se sprehajali skozi neko cesto, ki je vodili mimo gozdov, ko smo videli, kako je boeing od Adrie (ne vem, zakaj ranvo Adria) vzletel in nato strmoglavil. Kako sem v živo videla celoten potek, videla sem, kako se je letalo raztrešilo ma milijon kosov, zagorelo. Preživelega potnika ni bilo nobenega. Videla sem celotno razdejanje, ki ga je pustilo strmoglavljenje... Ogenj, ruševine, kri... Ker smo bili tako blizu nesreče, so nas nato odpeljali na letališče, kjer sem še slišala, da je letalo strmoglavilo zato, ker je pilot premalo dvignil kljun in je letalo nato povleklo proti tlem. Ker pa je kljun težji kot zadek, je bila nesreča neizogibna... Ko smo tako čakali na letališču, sem odšla na wc, kjer sem celo videla svojega pokojnega starega ata, kako me je tolažil, ker sem sama bila zelo v šoku, ker sem pobirala čustva ljudi na letalu. Ker sem čutila, kako so bili ljudje prestrašeni, vendar hkrati morda na nek način pomirjeni...
Kakorkoli, danes kupujem letalsko karto za Amsterdam. Seveda od Adrie. Ni bil ravno pravi časovni okvir za tele moje sanje...