Danes sem imela pa "čudežne", zoprne sanje: spala sem v svoji sobi in se prebudila ko sta v moje stanovanje vstopila punca in fant, moj občutek je bil da vlamljata, zagledala sem njen obraz in kot da jo od nekje poznam. Hotela sem vstati in ju pregnati pa nisem mogla, hotela zakričati pa ni šlo. Grozen oblutek je bil, paraliza, pa nemoč. Onadva sta se previdno razgledala naokrog in šla po hodniku naprej mimo moje sobe do dnevne, jaz pa sem hotela krilčat da ju prestrašim pa mi ni uspelo sproducirat niti glasu.
Ko sem se zbudila sem se spomnila, da se mi je pred par meseci sanjalo popolnoma isto.
??
Nensi, sanje so včasih samo sanje, spomin na dogodke, slike, videne čez dan, večkrat pa se, po moje, v spanju spontano javljajo misli iz naše podzavesti, saj jih ne kontroliramo ali zadržujemo. Povrh vsega se pa ta sporočila oblikujejo čisto v svoje designe in v svojem jeziku. Kakorkoli, če nam nekaj sporočajo, pa to še vedno ignoriramo ali potiskamo nazaj, se te sanje stopnjujejo in opozarjajo v še bolj strašnih in udarnih oblikah.
Na netu sem našla zanimivo razlago, da bi vlomilec lahko pomenil del tvoje osebnosti, ki se iz podzavesti prebija v zavest. Te punca, ki se ti je zdela znana, spominja nate v preteklosti? Vlomilca nista prišla v tvojo sobo, ki je intimni, samo tvoj kotiček, simbolično pa si ta "vlom" v tvojo zavest lahko opazovala iz hodnika, predsobe, ki pomeni začetek raziskovanja tvoje "hiše", do dnevne sobe, ki je, ponavadi, srce družinskega življenja, središče tvoje "hiše", prostor, kjer se pokažeš in si skupaj z drugimi. Bala si se stopiti VEN, poskušala kričati v svojem kotičku, skrita in se samo od tam oglasiti, ter ju preplašiti. Tako te je bilo strah, da kar ni bilo glasu iz tvojega grla. A v takih sanjah boš morala prevzeti aktivno vlogo. Če zakričat ne gre, boš morala naredit pa kakšen drug korak, bolj aktiven kot samo opazovati iz skritega kotička.
Želim ti veliko srčnega poguma
