Danes sem sanjala, da sem bila v neki dvorani, kjer nas je za mizo sedelo ogromno ljudi. Nekaj smo se pogovarjali in tako nekdo rece, kako se otroci ne znajo pogovarjati, kako ne znajo uplrabljati pravih besed. In takrat kot dobim tako zelo mocan intuitivni preblisk, da bi morala ustanoviti skupino, ki bi otroke ucila komunikacije. To je bila tako zelo mocna ideja, ko ves, da je to tvoje poslanstvo. Bila sem vsa vznemirjena, polna notranjega ognja in povem to idejo ljudem okrog sebe. Vsi so bili navduseni, da to je res nujno potrebno. Tako sem takoj pridobila nekaj ljudi, ki mi je pomagalo delati na tem projektu. Nato smo bili v neki sobi, kjer so ti ljudje (moji privrzenci) delili lreklamne letake ljudem in vpisovali otroke v to skupino ucenja. Ucenje se je imenovalo vzgoja, izobrazevanje in komunikacija. Starsi so bili navduseni, da se je to nekdo koncno spomnil. Jaz nisem delala nic, iz mene so samo prihajale ideje, ki so jih izpeljevali po mojih navodilih drugi. Reklamni letaki so imeli spodaj na drugi strani zig drustva, ki ni bilo nase in to sem vedela, da ni prav, lahko bi nas tozili, da smo vzeli njihove reklamne letake. Takoj sem se odlocila, da moram ustanoviti svoje podjetje in potem pripraviti svoje reklamne letake, da ne bomo imeli po nepotrebnem probleme. Moja ideja ucenja otrok je bila taksna, da bom najela logopeda, ki bo otroke najprej pregledal, ce imajo kaksen problem z izgovorjavo in nato se psihologa, ki jih bo pregledal, ce imajo kaksno psiholosko stisko na podrocju komunikacije in nato jih bomo mi (jaz in tisti, ki jih bom sama izbrala, da so primerni) ucili pravilne komunikacije. Vedela sem, da mora biti ucenje zabavno, igrivo, da bodo radi prihajali na nase ucne ure. V enem samem dnevu smo pridobili vec kot 800 prijav za ucenje otrok. Slo je res za velik projekt in cutila sem veliko priloznost , da otrokom ponudimo nekaj, kar jim bo zeloooo koristilo v zivljenju. V postev so prisli otroci od 5 leta dalje in tam do 15. leta, to se mi je zdela najbolj primerna skupina...
Zbudila sem se s tako mocnim obcutkom, da moram to res narediti...
Rena 
Zanimive sanje. Najbolj mi pade v očke, da so tako resnične, kot bi se v resnici lahko zgodile v vsakdanjem življenju. Mislim, da imajo malo luciden značaj, te sanje, kajti še v sanjah je prišla do izraza tvoja družbena in osebna angažiranost, sistematičnost. Uvidela si, na katerem področju bi lahko delovala, nato si že delala načrte, kako boš to speljala, ukrepala, ko si videla, da imate letake od društva, razmišljala, da je to protipravno. Skratka, prave podjetniško managerske sanje
. Najbrž delno res tudi zaradi organizacije društva, ki ga ustanavljaš.
Drugi del pa dvorana, ljudje, ki so tam sedeli, pogovor o tem, kaj so opazili: ti v odnosu do drugih ljudi in sodelovanje z njimi. Poznaš svoja nagnjenja in kje se vidiš v svojem življenju, v organiziranosti družbe. A to je proces, ki ne more biti končan, vse življenje se iščemo. Tako še umeščaš, kje si, kakšno je tvoje mesto v družbi, kaj in kako še lahko prispevaš, s katere pozicije. Čutiš, da si sposobna vodenja delovne skupine ljudi na določenem področju in pripravljena, da nove projekte (otroci) izpelješ vsestransko odgovorno, strokovno in kvalitetno. Tisto, kjer se želiš še posebej izkazati, je medsebojno komuniciranje. Namreč, koliko stvari pravzaprav enako mislimo in se strinjamo, ne znamo pa tega pravilno izraziti. Glede tega smo morda kot otroci. Premalo si prisluhnemo oz. prehitro nekaj sklepamo. Čeprav je v resnici nekaj za nas dobro, tega ne spoznamo, ker se apriori ne postavimo v kožo drugega. Tako da ja, psiholog in logoped bi komajda bila dovolj, da začnemo z zdravljenjem na nivoju širše družbe. Ja, veliko nas je in velik projekt je to, da izboljšamo organizacijo in medsebojno komuniciranje. Morda pa tvoj sanjski angažma lahko tudi "zožiš" na temeljno celico družbe - družino. Tako družine v naši državi kot tvojo osebno...
