Umrla je - Zdrava pamet!
Dolga leta je bila z nami. Nihče pa zagotovo ne ve, koliko je bila stara,
saj se je njen rojstni list že davno tega izgubil v birokratskih predalih.
Spominjali se je bomo po tem, da je ohranjala in drugim posredovala pametne
nauke, kot npr., da se je z dežja pametno čim prej umakniti pod streho in
ne pod kap, da kdor prvi pride, prvi melje, in da življenje ni vedno pošteno.
Zdrava Pamet je živela preprosto, držala se je načela, da lahko zapraviš le
toliko, kolikor zaslužiš. Vedela je, kaj je zdravo starševstvo (da so glavni starši, ne pa otroci).
Njeno zdravje je začelo vidno pešati, ko so v veljavo stopila sicer dobronamerna načela, ki pa so jih ljudje vzeli preveč resno. Ko je slišala,
da so šestletnika obtožili spolnega nadlegovanja, ker je poljubil sošolko,
da so najstnike izključili iz šole, ker so po malici uporabljali ustno
vodico, in da so učitelja odpustili, ker je kaznoval trmoglavega dijaka, se
je njeno stanje močno poslabšalo.
Še huje je bilo, ko je izvedela, da morajo učitelji prositi za dovoljenje
staršev, preden učencu dajo aspirin, ne smejo pa staršev obvestiti, če
učenka zanosi in hoče splaviti.
In končno je gospa Zdrava Pamet izgubila voljo do življenja, ko so
prepovedali deset zapovedi, ko je cerkev postala posel in ko so začeli z
zločinci ravnati lepše kot z njihovimi žrtvami.
Ko je Zdrava Pamet izvedela, da se je neka gospa polila z vročo kavo,se
pritožila in za nagrado dobila visoko odškodnino, je izdihnila še zadnjo
sapo.
Za njo žalujejo njeni starši, Resnica in Zaupanje, njen mož Preudarnost,
hčerka Odgovornost in sin Razum. Preživeli pa sta jo tudi obe polsestri,
Moja Pravica in Jaz Hočem.
Pogrebcev je bilo malo, saj se večina ni zavedla, da je Zdrava Pamet umrla.
