Oh, jaz imam vedno "težave" s tem, da me ljudje narobe ocenijo.
Je pa res, da ne nosim svoje notranjosti na pladju, le redkokateri osebi se odprem in pokažem svoj čustveni svet.
Velikokrat namenoma držim resen obraz (sploh v službi), in sicer zato, da se ljudje ne vtikajo vame. In zelo dobro ocenim, komu se lahko nasmehnem, da potem ne misli, da smo lahko kar "na ti" ali pa celo, da začnejo s kakšnimi opazkami.
Delam selekcijo. Koga hočem blizu in koga ne. In najbrž zahvaljujoč temu nimam težav s težaki.

Če mi že čas ne dopušča ločevati življenja na javno in zasebno, to lahko naredim vsaj pri sebi. Ker cenim svojo notranjost.
Vedno pa vem, kako me določena oseba/osebe zaznava(-jo). Kako me vidijo, kaj jim gre pri meni v nos in zakaj. Včasih je srhljivo, kako ljudem vidim v glavo ...
