Kako smo videti kot opazanovani predmet...

[kontejner]

Sami o sebi imamo večkrat dokaj nerealno predstavo, kar lahko botruje določenim neprijetnim dogodkom. Čustvena vpletenost v neko situacijo seveda ne vpliva na trezno videnje situacije ampak na videnje na način, kot bi sami želeli da bi bilo. Nekoga vidimo kot dobro osebo ker sami želimo, da je ta oseba dobra, kljub realnemu djestvu, da temu niti slučajno ni tako.

Lahko bi rekli kakšno tudi o tem, kako naš izgled vpliva na okolico in razloge zakaj določena oseba oblikuje določen vizuleni izgled. Jaz sem mnenja, da je naš izgled, način oblačenja, vedenja....prej zaščita pred zunanjim svetom kot kaj drugega. S svojim izgledom svetu sporočamo to kar bi si sami želeli, da zunanji svet meni o nas. Morda nas je strah in na podlagi strahu zgradimo določeno zunanjo podobo, ki je "strašna".

Recimo, poglejmo najprej moške ker mi je to bolj poznano. Nekdo se odloči, da bo začel kvihtat..., navadno je zadaj namen, da bo deloval kot nevarna oseba, potem se potetovira..., ja še bolj nevarno...potem zabrije glavo....uh, na pogled res deluje kot oseba s katero ne gre češenj zobati. In tukaj se spet pojavi naslednja zadeva, ljudje se prikazujemo v luči, ki ni nujno naša luč, bi pa želeli da je naša....torej, dotični opazovani primer moškega...., ker je v sebi zelo nesiguren, se počuti ranljivega, se boji prizadetosti...se odloči za spremembo izgleda. Rad bi deloval nevarno..., no izgled je dokaj lahko spremeniti, karakterja in notranjega zavedanja samega sebe pa niti slučajno. Torej, ta oseba je v sebi plašna, nežna, občutljiva...izgled je le zid...in nič drugega. Kdor je v resnici zelo nevaren, ta ne čuti prav nobene potrebe po tem, da bi tudi deloval tako. Mali kriminalčki se poizkušajo prikazati kot velike ribe z načinom oblačenja, vozili izd.., velike ribe ne želijo izstopati, želijo biti neopaženi...in evo, spet smo pri tem, da se ljudje želijo prikazati na način, kot bi bili radi videni okolici. Enako je s "kvazi hudimi jebači", navado je njihov partner kar roka....in še bi lahko našteval...

[sasa]

Se ne strinjam v celoti s tvojim mnenjem. Ja, se ljudje skrivajo za maskami, vendar pa ne vsi. Zunanji izgled, da je samo zato, da bi nekomu ustrezali in dajali tak vtis? Niti pod razno. To počnejo tisti, ki so nesamozavestni, ki bi se radi spremenili navznoter, pa se ne znajo in se zato spreminjajo navzven. Da bi na nek način sami sebe prepričali (in ne drugih) o svoji spremembi.

Če si kdaj prej naletel na take ljudi, ne moreš potem vseh metati v isti koš, ker ne delujejo vsi iz istih razlogov. In spet smo pri klišejih. Da se kvifta zato, da izgleda mačo. Da je potetoviran zato, da zgleda bad boy. Da je zabrit zato, da zgleda nevaren, kriminalec. Se ti ne zdi, da sam sebi kažeš ogledalo, da imaš predsodke do takih ljudi?

[kontejner]

Morda sem pozabil napisati da to ne velja za vse, da to velja za nekatere....Jaz nimam predcodkov ali pa mislim, da jih nimam, hm...., izhajam iz tega, da ima vsak za seboj določeno življenjsko zgodbo, ki ga je oblikovala kot ga je. Dokler nekdo meni ne škoduje mi je popolnoma vseeno kaj počne.

[Rena]

Meni je pa kar všeč, kar je kontejner izpostavil. Saj to je šele uvod in poskus, da se tema razvije. Prav gotovo nas je toliko različnih ljudi, ki se poskušamo na "odru življenja" predstaviti z neko sliko. Bodisi je to slika, kakršno imamo sami o sebi, bodisi slika, za katero podzavestno želimo, da nas vidijo. Na določenih področjih sem precej samozavestna, ali bolje rečeno, moje izkušnje so me pripeljale do tega, da za nekaterimi stališči stojim, si jih upam izpostavit, vedno bolj upam bit pred drugimi iskrena jaz. So pa še nekatera moja intimna razmišljanja, čustvovanja, o katerih tudi pred drugimi ne spregovorim in v določenih pogovorih o takšnih, zame občutljivih temah,  tega ne povem, izrazim. Razen naj naj bližjim in osebam, s katerimi vem, da to lahko delim.

Gotovo pa je v nas veliko vzorcev, ki se jih niti jasno ne zavedamo in vidimo sebe skozi tančico. In tu so lahko dobronamerna opažanja drugih gotovo bolj realna. Čeprav boli, je dobro pretresti in poskusiti odluščiti kakšno plast več s sebe.

[sasa]

Definitivno nekaj kažemo, dajemo vtis, ki ga želimo, se strinjam. Vendar pa je razlika, ali dajemo vtis recimo zato, ker to želimo, ali pa zato, ker imamo v sebi neke podzavestne vzorce in nam šele drugi lahko razjasnijo, v katerem grmu tiči zajec.

Vse je stvar percepcije.

[kontejner]

Vsak izmed nas ima nekaj, česar ne mara, vsi imamo napake, večinoma jih želimo prikriti....kar je popolnoma naravno. Hm, jaz sem lastnik ogromnega števila napak, madona...

[sasa]

Zakaj pa jih dojemaš kot napake?

[kontejner]

Ker tudi so...., simpl a ne?

Recimo, neodgovornost je napaka, nevarna vožnja je napaka, nagnjenost k nežnejšemu spolu je napaka...., veselje do popivanja je napaka, veselje do đointov je napaka..., pa še kaj bi se našlo...

[sasa]

Kaj te pa vleče k tem napakam? Zakaj jih počneš?

[kontejner]

Kaj pa vem kaj, recimo žurke sem odstranil in posledično popivanje..., recimo dvakrat na mesec nabutan...no tega ni več, đointi, recimo 3 letno po nekaj dni skupaj (zvečer), trenutno ukinjeno...., je bilo pa super ker se potem krasno in globoko razmišlja...., divje vožnje...hm, že od nekdaj me privlačijo, adrenalin, občutek obvladovanja..., sicer to sem vedno počel stran od publike....

[sasa]

Pa veš, da so vse napisane "napake" samodestruktivne? Da se spravljaš v take situacije iz (pozavestne) želje po samouničenju?

[kontejner]

Pa veš, da so vse napisane "napake" samodestruktivne? Da se spravljaš v take situacije iz (pozavestne) želje po samouničenju?

Nekaj sem bral o tem ja, dejstvo je, da sem se v življenju ogromo obtoževal kar me je še bolj uničilo....torej ti lahko pritrdim, da imaš še kako prav. Sedaj delam na tem, da se ne obtožujem več...in je res manj traparij...

[Rena]

Mogoče pa samo "zoriš" 

[kontejner]

Mogoče pa samo "zoriš" 

Morda res, jaz verjamem v to, da je vsaka stvar dobra za nekaj, jasno je, da v danem trenutku ne vidimo kaj je "dobrega", nekaj sigurno je. Sem pa res pridobil precej izkušenj, praktično ničesar več ne obsojam, razumem zakaj je nekdo tak kot je..., res sem prišel do določenih spoznanj, ki jih prej nisem poznal.

[sanjalka]

Glede maske, ki jo kažemo svetu preko zunanje podobe (oblačenja), lahko povem, da sem se v obdobju, ko sem bila res sesuta, ko sem imela grozne občutke samoobsojanja, sem se oblačila več ali manj črno, še lase sem si pobarvala na črno, notri je bila tema in zunaj sem kazala temo. Navzven sem dajala vtis, da želim imeti mir, da me vsi pustijo pri miru, s svojo znanjo podobo sem že od daleč dajala vedeti, da sem zaprta, nedostopna-ampak, ampak, če se poglobim, v bistvu sem si zeloooo želela objema, stiska roke, nežne besede, da bi mi nekdo rekel, da sem ok, da nisem tako slaba oseba, da me ima rad, kljub mojim odločitvam in dejanjem. Verjetno niti sama sebi takrat nisem priznala, da si tega želim, saj se v tistem obdobju res nisem marala.
Definitivno z našo masko, obleko, izgledom svetu nekaj sporočamo.