Vizije ni (več). V temi so mi odmrle oči. 
Zato, če kdo, lahko jaz, najbolj vse spustim in kar bo, bo.
Maja je postala človeška ribica. 
Maja, ne ga srat. Še predobro vidiš. Še takrat, ko mižiš.
Zdajle se ti samo tako zdi.
Jaz te vidim še kako od sonca obsijano v prihodnosti. :So
Najprej Proteus.
Pa bo še kar tema pa nič ...
Na koncu bom postala kapnik. Stalaktit - pa se mi v skrajni sili še obesit ne bo treba, ker bom že visela.
Ravno sem zadeprala ...
Sem šla tankat, pa že tako mi je to skrajno neprijetno opravilo, ampak sem mogla, ker je že gorela rdeča luč pa jutri moram v Kranj ... In dela na Petrolu oče bivše sošolke iz gimnazije. Vpraša, če sem že doštudirala, pa pravim, da sem že dvakrat, in sicer zato, da sem zdaj že skoraj eno leto na cesti. Ona pa ima na srečo službo, ja. Ja, jaz sem pa gnila v tistem casinoju, ko je pa poteklo, je bilo pa to to. Da je grozna situacija, da ne vem več, kje in kako naj še iščem ... Ko sem šla skozi vrata, so bili občutki nepopisni.
Ja, bom prebolela. Hitro. Ker itak mi drugega ne preostane, kot da še stotič prebolim. Sem se tako zverzirala v prebolevanju, da je to že mala malica! Oh, kako je lepo biti brezčuten, brezbrižen, flegma, jebiga ... Sarkazem.
Sredi Mercatorja med policami sem naglas rekla: "Kurac."
