Fantje so šli v lovski tabor. Rezervirali so dvoposteljne sobe, vendar nobeden ni hotel deliti sobe z Janezom, ker je grozno smrčal. Odločilo so se, da ni pošteno, da bi bil vseskozi z njim le en sam, zato so zmenili, da se bodo menjavali.
Prvi je prespal noč skupaj z Janezom in prišel naslednje jutro na zajtrk z razkuštranimi lasmi in podočnjaki. Vprašali so ga: "Človek, kaj se ti je zgodilo?"
Odgovoril je: "Janez je tako smrčal, da se samo sedel v postelji in ga gledal celo noč."
Naslednjo noč je bil na vrsti drugi… In zjutraj, enako – lasje vsi pokonci, podočnjaki. Rekli so mu: "Človek, kaj se ti je zgodilo? Zgledaš grozno!"
Odgovoril je: "Ta Janez pa res žaga. Nisem mogel spati, vso noč sem ga le gledal."
Naslednjo noč je bil na vrsti Franc. Franc je bil pravi velikan, bivši špotnik – človek od človeka. Naslednje jutro je prišel na zajtrk spočit in zrihtan. "Dobro jutro vsem!" je pozdravil.
Niso mogli verjeti svojim očem. Vprašali so ga: "Človek, kaj se je zgodilo?
Odgovoril jim je: "No, pripravljena sva bila za v posteljo… Šel sem, objel Janeza in ga poljubil za lahko noč. Potem je vso noč sedel v postelji in me gledal..."