Prav rada bi videla, če bi se kdo opogumil in združil te stavke v en sam post, potem bi lahko ugotovili, da se ponavljamo skoraj tako, kot naše številke ...........
Torej ..... srečno vsem skupaj in naj vam jutri zvečer šampanjček zapoka, naj se vam iskrice posvetijo v očeh in
Tudi z moje strani najlepše želje za jutrišnje praznovanje in ne pozabite: skočite v Novo leto kar se da veselo in v rdečih spodnjicah

(lahko imate oblečeno tudi kaj čez, ker če bo takle mraz lahko komu še kaj zmrzne.

No kompilacija ženske impro lige (moški lahko pokomenirate

):
Ker je danes zelo lep dan, sem pod posebnim vtisom, ki ga je name naredila Apemaya z svojim predlogom, zato bom pridno sodelovala pri tej igri, sicer si bo še kdo mislil, da nimam domišljije in pravkar sem spoznala, da nima smisla preveč razlagat ampak nekaj konkretnega povedat, da bomo na koncu lahko prebrali kako nam možgani delujejo. Pravzaprav sem ugotovila, da nam igra trenutno pomeni več kot služba in angelčki pomagajte, da nas šef ne dobi, še preden si uspemo povedati, da se imamo radi in da se pravzaprav prav dobro zabavamo, brez da bi se sploh poznali. Vendar pa po drugi strani vemo prav vse drug o drugem, prav do globin oz. če se bolje izrazim, o tem, kakšen WC papir uporablja naša Apemaya. No, pa smo končno psihološko ugotovili, zakaj nas je napeljala naša draga Apemaya, da smo pričeli s to simpatično igrico. Da bi vsi dobili priložnost in nadaljevali zgodbo, ki se zapleta in razpleta prav tako kot kakšna zavozlanka, premetanka, uganka ali gordijski vozel. Zato zraven zelo pazimo in prosimo angelče, da nas pazijo in pomagajo pri subtilnem izrazoslovju in abstraktnem razmišljanju. Prav vsak od nas ima možnost za trenutek postati pisatelj in ustvarjalec kljub temu, da mu ni potrebno napisati knjige. Mene zelo veseli, da je odziv tako velik, čeprav nam gre bolj počasi in radi spimo do poznih ur ko je sonce že visoko na nebu in je sneg že pobelil deželico na nekaterih koncih naše deželice, mi pa kljub temu že sanjamo o snežnem viharju, ki se v resnici sploh ni zgodil, ampak je samo malo naletaval in je bilo snega samo za vzorec. Glede na to, da se nezadržno končuje leto in z njim prihaja novo, se moramo zmeniti, kdaj se srecamo, naredimo analizo, predvsem pa se dogovorimo, kako bomo gradili in nadgrajevali nas forum, brez da bi se nam zgodilo, da nas spet napadejo kaksni hekerji ali drugi nepridipravi, ki povzročajo nepotrebno raziskovanje in slabo voljo, zato pa hkrati prinašajo vprašanje, na kakšen način se kdo skuša uveljavit in kakšen smisel imajo določena dejanja posameznikov, ki jih nekateri ne moremo razumeti, pa če se še tako trudimo. Ob tem se poraja vprašanje, ali smo mi tako čudni, da se še v tem veselem decembru ukvarjamo z drugimi, namesto, da bi se ukvarjali s pismi Božičku in Dedku Mrazu, ki nas nestrpno čakata in se kar ne moreta načuditi kako smo letos skomni. Če bomo tako nadaljevali, sta rekla, da ju resno skrbi za službo, ki je že tako al tako iz leta v leto slabše plačana. Zato sta se soglasno določila, da nam bosta vsem prinesla še nekaj daril, ki jih sploh ne pričakujemo, večinoma niti ne potrebujemo. Ampak ustvarjeni smo tako, da radi polnimo koše za odpadke, ko se enkrat naveličamo brisati prah iz neuporabnih stvari na policah ampak, če je pa tako lepo odviti darilo in biti presenečen . Mogoče bi Božičku in Dedku Mrazu lahko namignili, da raznašata "malo rabljene" zadeve, ki bi sicer romale v koš (saj njuna plača najbrž ni odvisna od tega) in tako bi tudi onedva pripomogla k ekološkemu ozaveščanju ljudi, ki so sicer sprejeli kadilski zakon, sicer pa še vedno nerazumno špricajo naravo s strupi, tako da pikapolonic ni več, kar posledicno pomeni manj srece, te pa kot vemo je bilo že z invazijo pikapolonic vedno premalo, tako da sedaj vsako leto kličemo na pomoč še dimnikarje, ki tudi niso več tako umazani kot nekdaj, kar pomeni, da nam ni treba več tako na hitro iskati gumbov na partnerjevih hlačah. Sicer se je pa v tej dobi modernizacije, ko tudi partnerji pričenjajo nositi krilca, še ta metoda izkazala za rahlo dvomljivo, tako da smo postali najbrž kar malček staromodni, ker še vedno verjamemo v pikapolonice, dimnikarje, božičke, ali pa smo v srcu se taki otroci, ki se nikoli ne postarajo, da bi postali zateženi in utrujajoči za okolico, pač pa vedno srčni, odprti, iskreni in voljni. Od vsega se pri prihajajočih praznikih najbolj želim, da bi se lahko smejala na ves glas, s polnimi pljuči dihala zrak in se otresla vseh neugodnih aspektov , ki mi že nekaj časa kravžlajo možgančke, ne glede na to, da angelčki pri vsem tem pomagajo in vzpodbujajo naš napredek proti svetlobi se že ves čas dogaja, zato kar pogumno naprej in ne smemo se pustiti temnim razpoloženjem, kljub kamnom okrog sonca, vendarle smo v veselem decembru, ko lahko marsikaj dobrega storimo zase in za svoje bližnje, seveda pa tudi za vse živo, ki nas obdaja in nas razveseljuje z lepimi, kaj lepimi, prečudovitimi barvami od sonca, neba, oblakov, morja v daljavi, pa da ne pozabim čudovitih božjih stvarc, kot je moj kuža, ki me varuje in ko sem žalostna, čuti mojo bolečino. Zato bodimo veseli, dobre volje in vsaj te dni pozabimo na skrbi, veselimo se darov lepih dni in mislim, da ne bi bilo nič narobe, če bi združili moči v koordinaciji skupnega srečanja, da se objamemo in nazdravimo novemu letu in novim izkušnjam, ki nas bodo obogatile, da bomo lahko še boljši do drugih in sebe, ker samo ljubezen šteje za tisto, kar velja, ostalo pa je še veliko drugih ljudi, ki nikakor nočejo ali pa mogoče samo ne vejo kako bi izstopili iz okvira, ki jih utesnjuje, ter bi bilo primerno in hvalevredno, da jim malce pomagamo, tako, da pišemo o svojih izkušnjah, razmišljanjih in se tako naše duše dotaknejo, da si poenostavimo življenje in se skupaj napotimo po eni sami poti. Lahko se odločimo, da zapustimo to česar ne maramo in izkoristimo priložnost, ko drug z drug delimo pozitivne, prijetne in lepe trenutke druženja, ki nam v zadnjem času vse bolj manjkajo, na srečo pa opažam, da smo se začeli tega vsaj zavedati, torej je to dober pokazatelj za naslednje leto, v katerem se bo izkazalo, če so bila naša predvidevanja pravilna. Zato strnimo misli, oblikujmo želje in oprti za izzive pričakajmo prehod v tako pomembno LETO. Vsak dan je lahko nov začetek in vsaka minuta šteje, izgubljene se ne vrnejo, lepe se izplačajo, tako, da je najboje, da živimo tukaj in zdaj in se v vsakem trenutku zavedajmo da s svojimi mislimi in dejanji ustvarjamo zgodbo življenja, ki je taka kot si jo zamislimo in globoko v sebi verjamemo. S tem pa ne smemo pozabiti, da je sproscen pogovor s tistimi, ki so nam blizu kot balzam za našo dušo, ki se vse prepogosto predaja in vdaja...