Na prelep dan, kot je današnji sem se sprasevala kaj so nam zvezde naklonile za danes. Hitro sem vklopila računalnik in šibala pogledat ce sem dobila sporocilo in tedaj presnečena zagledam kako Dedek Mraz leze skozi dimnik v naš kamin in ko se koncno s trudom spusti po dimniku do kamina, si najprej opece rit, potem pa se še zatakne med kavc in fotelj, ki prakticno onemogocata dostop do drevesca, ki se v vsej svoji lepoti bohoti nevarno blizu njega, tako da ne vem, če mu bo sploh uspelo rešiti položaj in ali bo ta možakar sploh uspel pridobiti ravnotežje, brez da bi podrl drevesce in s tem podrl celotno teorijo da samo polna vreča stoji pokonci. Kakorkoli ze, darila so dostavljena, presenecenja in razocaranja nad njimi smopreboleli, sedaj je čas, da se iz prazničnega razpoloženja končno vrnemo vsakdanje zivljenje, ampak se tudi potrudimo, da izzenemo rutino, ki nam jemlje notranji impulz. Da bi se poglobili vase in spoznali tisto, kar je v resnici najboljše v nas in potem to v celoti tudi znali živeti. Umetnost življenja je namreč povsem preprosta, samo ljudje prevečkrat zakompliciramo in potem iščemo krivce zunaj sebe, ne vemo pa, da sedimo na diamantu, ki ga je potrebno samo nabrusiti včasih za kak trenutek postaviti na sonce in znati ceniti ves njegov sijaj, ki ima neprecenljivo vrednost, če le bi prisluhnili globini svojega srca, ki nam govori da smo vsak posebej in vsi skupaj prekrasna bitja, ki si zaslužijo le ljubezen, razumevanje, zrak, vodo in malo hrane. Le kako naj bi spregledali nekaj tako pomembnega kot je tisto, kar v sebi nosimo vsi. Zato svinčnik v roke in zapišimo tisto kar čutimo, saj je lepe misli vredno čuvati kot največji zaklad in jih deliti z vsemi, ki jih imamo radi in ki si jih želijo slišati. Življenje je prekrasno včasih manj in drugič bolj zabavno, oboje pa je prav in se ne izključuje, zato me ne teži. Veselim se…
