Še vedno je v meni, ne preneha, danes sem izvedela da je diplomiral, me veseli, lepo, superca, kdaj se mi odvali od srca? Ne vem, še je v meni, to čustvo do njega, tudi če je daleč vse to, ne morem ga preboleti, srce še vedno bije, pridem do recpta- kako ga prebolet?
,
že dolgo vas prosim, kdaj pride ura ???, te dni je bilo res močno, in še vedno je
, rabim samoto, mir, hočem biti sama s svojimi mislimi, tisto najlepše kar obstaja, ne vidim smisla v nobeni stvari, vse mi je brez veze. Saj ne rečem je lepo življenje ali če v mojem mozaiku manjka samo en kamenček ni popoln, torej= popolnosti ni, vse je odšlo, že zdavnaj. Zavedam se vsega, ali on še vedno vleče, njegove energije še vedno so povezane s mojimi mislimi, saj ni več tolikšne bolečine, ne na trenutke mi je lepo, a pride tudi obdobje
, ko se ga spominjam. Vidim ga v vsemu, tudi travna bilka me spominja na njega......vse kar je na tej zemlji me spominja da je nekoč bil del mene, če sem jaz bila del njega, to pa ne vem
