ja pri meni je situacija še malo bolj zakomplicirana. oh, ko bi poznali celo zgodbo, čeprav imam občutek, da me boste samo vi razumeli.
res sem bila pripravljena na zvezo in na svojega popolnega moškega. tudi angeli so mi sporočali, da je čas, da mi pride ON naproti. cel teden je okoli mene letal kerubinček in se mi smejal... potem sem zvečer v pogovoru z angeli in Njem videla njega... mojo sorodno dušo, mojega bodočega moža. videla sem tiste prelepe oči, videla sem tist prelep nasmeh, tisto ljubezen. in glejga zlomka. naslednji dan brskam po internetu in ga najdem! kar nekajkrat sem si morala pogledati posnetek na spletni strani, da sem dejansko dojela, da je to tisti moški, ki mi ga je Jezus pokazal sredi cerkve v poročni obleki. ok, če mi je usojeno, bova že prišla skupaj, nisem pa imela ne njegovega kontakta, ne naslova, ne nič. po spletu okoliščin sem nekako celo prišla do njegove telefonske in že prvikrat, ko sva se slišala, je preskočila iskrica tako na moji kot na njegovi strani. on ni vedel, kako jaz izgledam, poznal je samo moj glas in moje sms-e. čez dva dneva, ko sva bila zmenjena za kavo, je bila samo še pika na i. najino sms-anje in pogovarjanje sva zapečatila s poljubom in začetkom veze. takoj prvi dan sem bila iskrena z njim, ker nisem hotela imeti ob sebi nekoga, ki me ne bo razumel in ki ne bo podpiral mojega ukvarjanja z angeli, thetkanja itd. rekel mi je: verjamem ti in te sprejmam! mislila sem, da se mi je prikazal sam Bog! vse, kar sva počela skupaj, je bilo super, brez besed sva se sporazumevala, zanimale so naju iste stvari, imela sva se super. ko sem prvič prišla pred njegovo hišo, mi je nekaj prišepnilo: tukaj si doma! in res sem se tako počutila. ne vem, kaj se je vmes zgodilo, toda on gre čez zelo težko obdobje. sem mu stala ob strani, ga podpirala in vse, toda kmalu se je pokazala tista razpoka, ko sem pač jaz hotela biti z njim, on pa ne z menoj (pa to je bilo dvakrat na teden!!), ker enostavno ni imel niti energije, ker so mu jo popili že vsi kolegi, pa še sam zase ni imel enostavno časa. tako sva prišla do te točke, da je on rekel, da ne more gledati zraven sebe osebe, ki trpi in ki zahteva pozornost, ki mi kot njegovi punci pripada, on pa mi je ni sposoben dati. enostavno so njegova čustva hladna in čeprav me ima zelo rad in sem za njega popolna ženska in vse, kar je kdaj hotel, enostavno in pravi trenutek.. je rekel, da ne more od mene zahtevati, da ga čakam in da sem mu na voljo, toda ne more me pa gledati, kako jokam in trpim, pa čeprav ga imam iz srca rada.
ne samo, da je moje srce zlomljeno na prafaktorje, zamajano je moje zaupanje sama vase, moje zaupanje v moja videnja, moja čutenja. to je tisto najtežje! v krikih sem izrekla marsikatero besedo Bogu, ker sem bila tako jezna in prizadeta. vendar to sem enostavno morala narediti. danes sem, ko sem se umirila, resnično se zopet pogovorila z Njim. ob strani mi je stal NA gabriel in me tolažil. še vedno vem, to sem vedela že včeraj, toda je bilo težje sprejeti in ohraniti zaupanje, da je on moja duša dvojčica, da je on meni usojen. sem človek, ki deluje po principu, vse je za nekaj dobro in mora obstajati razlog, da grem skozi vse to. tako sem tudi zopet začela trdno verjeti, da se bosta najini poti zelo kmalu spet srečali. če sem prav razumela Jezusa, bo to v roku dveh tednov. oklenila sem se tega upanja, ker moram verjeti sama vase, če ne bom jaz, kdo bo? in veš kaj, danes sem že trikrat videla kombinacijo 777. to mi le še dodatno potrjuje, da sem na pravi poti, da moram ohraniti zaupanje.
če bi mi kdo rekel, kaj naj naredi v težkih trenutkih, bi odvrnila, zaupaj sam vase. tega ne nikoli izgubiti! sam pri sebi najbolje veš, kaj čutiš in kaj ti prihaja naproti. zatorej sem danes od poldneva naprej dobre volje in si govorim, že je za nekaj dobro. vem, da se bo razpletlo tako, kot se mora.
