Olajšaj se malo

[Anonymous]

včasih nas življenje postavi v takšno situacijo, da se nam zdi skorajda brezizhodna. težko zastopimo, kaj nam hoče Kreator povedati in prinesti. najtežje je, ko moraš iti prek svojega ega in ga preglasiti. ve bo dobro, vedno se dogaja v največje dobro. še posebno težko je nekomu kot sem jaz, ki ima stvari zelo rad popredalčkane, ki ima rad stvari razčiščene. ta negotovost, ta nesigurnost, neprepričanost, to je tisto, kar me ubija. poskušam zelo najti pot, mislim, da sem jo našla.... hecno, še rojstna karta mi napoveduje, kaj bi bilo pametno narediti - umetniško izražanje. to poskušam delati, poskušam ustvarjati, vem, da je čas, namenjen samo meni, vem, da iz mene govori višja sila, ko ustvarjam kaj. težko pa je, ko ti misli odtavajo po svoje, ko ne veš točno, kaj bi počel sam s seboj... nekako se je potrebno zamotiti. vem, da je zelo težko, vem, da me bo marsikaj zamajalo, toda se zavedam, da sem izjemno močna osebnost, ki bo zmogla iti čez vse ovire. sicer pa, teh ovir v mojih mislih ni, ne obstajajo. človek si sam dela svojo pot... sami se odločamo, po kateri poti bomo šli. pred seboj imam čudovito pot samospoznanja, samoizpolnitve, na koncu te poti pa vem, da me čaka brezpogojna ljubezen in sreča...

[Anonymous]

Ne vem več kako naprej, brezishodno je, že navsezgodaj sem popenila, no razlog ni bil ravno tako hud, ali pa ja.....vendar vem zakaj ta jeza, srh...... to kar počne ljubezen do njega je groza, raztrgalo me bo na dvoje, resnično ne vem zakaj se mi vse to dogaja, zakaj toliko ga ljubim, kaj so res ljebezni tako težavne, tiste neuslišane, kaj tudi drugim se dogaja? Zakaj toliko vlečejo njegove energije, zakaj vse to, prosim odgovorimi zakaj, če si nekje povej, na trenutke je resnično kakor potres, velika jama vsa zorana, nimam besed s katerimi bi opisala svojo notranje stanej svoj položaj. Ko že mislim da  je minilo da se m se ozvila, evo pa je zopet pozvonilo pri vhodnih vratih, zvonček v srčku ga naznanja.......Kaj je res kakor mi je nekdo napovedal: Dokler ne bosta vse prečistila in razčistila si dala tisto kar potrebujeta bo vleklo skupaj.....toda kako da razčistim in počistim, ne vem več  Poskušam na vse možne načine, se brzdam, tlačim to ljubezen dol v zemljo samo da pozabim, ali ne ona ne, ven, kar naprej sili na plano.
Neki dan sem prišla do tegale spoznanja, kaj tlačiš dol v tla, zakaj bi tole pokopala, nihče in nobeden ne mara podzemlja. tudi ona ljubezen ne.......saj......
Sedaj mi je malo lažje, toda težko prenašam tole breme. Najprej sem čakala leto 2010, da se končno kaj obrne, vendar vidim da tudi to leto ni prinslo nič rešitve še vedno moja ljubezen do njega raste se razvija, postaja vedno bolj močna in intenzivna, da ga sanjam noč in dan je skoraj brez veze povedat, ni omembe vredno.......
 

[Anonymous]

Mene je ravno danes ponoči klical tisti, h kateremu me je tako vleklo, kot tebe k tvojemu ... Kaj hoče, ne vem. Oglasila sem se, pa na oni strani linije ni bilo nič. Tišina. Po 20 sekundah sem odložila. Po eni strani me je strah, da se bo še oglašal, ampak mislim, da me ne more več potegniti nazaj. Kaj je bil smoter tega odnosa? Bi rekla, da me je pahnil v intenzivno delo na sebi, postala sem močna, znam se postaviti zase in tudi kaj zahtevati, sprejemati. Vedi, da v sebi poznaš vse odgovore na vprašanja, ki si jih napisala. Poslušaj se, priznaj si. Marsikaj je težko sprejeti ... Ampak moramo skozi to.

[Anonymous]

Res , skozi je potrebno iti toda kako in kaj bo na poti je pa druga zgodba. Vedno znova si ponavljam, no danes sem prišla na kraj tega, končno vse je lepo, ali za kratek čas.......par dni, saj je nesmiselno niti ponavljat, brez veze. Ko pride kakšen od tistih težkih dni krize, intenzivne na zunaj in notranje nestrpnosti se moram malo odtrest tega. Ne uspem ga pozabiti, vse povsod vidim samo še njega in vse kar zraven sledi..... povsem pravilno razmišljaš, sigurno da imam odgovore v sebi in veš kaj mi povedo moji odgovori: Da enostavno ne gre naprej brez njega, mislel me spominja 24 /7 in to je to.....Da ga ljubim in upam da se počasi neha, vendar to moje upanje traja in traja....Lahko da sem tudi sama zaslužna za takšen izid, a to ve samo tisti tam gor, jaz že ne.....Ko bi bila muha  usedla bi se mu na srčka in tam slonela noč in dan, okoli ustnic bi ga ščipala, sladke poljube kradla, to .............

[Anonymous]

Verjemi, da so bili moji občutki povsem enaki. Že tako mora biti. Ampak zdaj sem dobla mnogo več. Ko sem odstopil od svojega, se je ve obrnilo. Tako je moralo biti. Se pa situacija ne spremeni, dokler ne popustiš! Ko ti je dovolj muk, ko ne moreš več, si pripravljen sprejeti kakršenkoli izid. Oh, ko bi vnaprej vedeli, kakšna sreča je še pred nami, se ne bi tako mučili.
Pa kako lahko spregledaš zlato priložnost ... Jaz je na srečo nisem. Ker sem si rekla, da bom poskusila drugače, da ne bom nikogar z nikomer primerjala, da bom začela od začetka. Ogromno discipline sem potrebovala.

[Anonymous]

tukaj se zelo strinjam. meni tudi pride velikokrat na misel on.. verjetno bo vseskozi velik del mene. toda, ali si me nekdo, zaradi katerega tako trpim, res zasluži?! ali sem vredna tega, da me nekdo muči, trpinči, pa čeprav tega ne ve? odgovor je zelo preprost: NE

sem tudi sama potrebovala veliko discipline in veliko razmišljanja, da sem končno prišla do tega, da čeprav ga imam zelo zelo rada, on enostavno ni zame. sem pa ravno ta vikend prebrala izjemno dober odstavek v eni knjigi. najbolje, da ga citiram:

Izraz sorodna duša v sebi skriva več, kot si morda mislite. Sorodna duša prihaja iz vaše dušne skupine in je bitje, ki vam je bilo dano za zemeljskega vodiča, prav tako kot vi njemu. Med nekaterimi teh duš se stkejo močne vezi, prijateljstva, tvorijo se gruče, skupine. Ta bitja postanejo sopotniki in tovariši. Drugo od drugega iščejo napotke in nasvete. Ko na Zemlji prepoznate sorodno dušo, je to zelo vznemirljiv trenutek. Do te osebe namreč čutite neko nezemeljsko domačnost. Tega ne smese zamenjevati z željo po tesni zvezi z romantičnim partnerjem, ki bo vaš popolni partner. Vaša sorodna duša je nedvomno močno povezana z vami, vendar to še ne pomeni, da boste ostali z njo povezani celo življenje. Ta oseba se vam približa, da vas tolaži in vam prinese uteho od doma. Bedi nad vami in vas opominja na tisto, kar se morate naučiti na Zemlji, in vam prinaša zemeljske darove. Zmotno bi bilo verjeti, da je to "tisti", ki nastopa v vaših romantičnih sanjarijah.
"Tsiti pravi" je precej zavajajoč pojem. Je predvsem romantična predstava in čeprav nekateri najdejo pravega, ga večina le vztrajno išče. Vendar pa pravi ne pomeni nujno sorodne duše. Takšna duša je namreč nekaj, kar bi lahko poimenovali tudi z izrazom "pomočnik" - to je nekdo, ki vam pomaga izpolniti poslanstvo, ki ste si ga izbrali za to življenje.
Vsako razmerje ima svoj razlog in namen. Čutili boste, da vas srce vleče k Ljubljenemu. Za to privlačno silo se kot za masko skriva namen, ki naj bi ga razmerje izpolnilo. Cilj razmerja je mogoče doseči v nekaj minutah ali nekaj desetletjih. Nekaj pa je gotovo: ko je razmerje zadostilo svojemu namenu, se bo privlačna sila med partnerjema zmanjšala. Partnerja bosta morda rekla, da sta se "odtujila", v resnici pa bosta pripravljena, da izpolnita nov namen, zato si bosta verjetno poiskala tudi nove partnerje. Njuna ljubezen ne bo nikoli povsem zamrla in prav je, da si ostaneta hvaležna za pomembno vlogo, ki sta si jo drugemu odigrala. To je čas, ko se ne smemo več ozirati v preteklost, temveč začnemo služiti trenutnemu namenu.

[Anonymous]

O, koliko take literature sem predelala! Prav zaradi tega odnosa. Sploh z dušami sem se veliko ukvarjala. Na sploh sem se vrgla v duhovnost prav zaradi njega. Ker se iskala smoter. Zakaj je tako, zakaj ne gre, zakaj ne morem nehati militi nanj ...

"Pravega" sem pa srečala zdaj. Romantični partner je tisti, ob katerem se počutiš zaželenega, varnega in res "doma". Prepričana sem bila, da mi ne bo nihče bližje, kot prijateljica iz otroštva, v bistvu je to moja edina prava prijteljica. Ampak z njim sem bližje! Bolj me pozna, bolj sva si sorodna. In to je to. Zdaj vidim, kakšne utvare sem si delala prej.
Seveda ima poslanstvo v tvojem življenju. Ni pa rečeno, da bo tvoj partner. Jaz sem ob njem zelo zrasla. In zdaj lahko vse vrednote uporabljam v tem razmerju. S tem človekom sem prava jaz. Brez strahu, zadržkov. Pomisli ... Če bi zdaj pritekel v tvoj objem ... Da, zelo bi bila srečna. Ampak potem ... Bi mu popolnoma zaupala? Te ne bi bilo strah, da se bo spet umaknil? Vsah strah, dvom, konflikt uničuje zvezo.
Midva sva si tako blizu, da se niti ne rabiva prilagajati ...

Zelo si želim, da bi bila tudi ti kmalu srečna.

[Anonymous]

O, koliko take literature sem predelala! Prav zaradi tega odnosa. Sploh z dušami sem se veliko ukvarjala. Na sploh sem se vrgla v duhovnost prav zaradi njega. Ker se iskala smoter. Zakaj je tako, zakaj ne gre, zakaj ne morem nehati militi nanj ...

"Pravega" sem pa srečala zdaj. Romantični partner je tisti, ob katerem se počutiš zaželenega, varnega in res "doma". Prepričana sem bila, da mi ne bo nihče bližje, kot prijateljica iz otroštva, v bistvu je to moja edina prava prijteljica. Ampak z njim sem bližje! Bolj me pozna, bolj sva si sorodna. In to je to. Zdaj vidim, kakšne utvare sem si delala prej.
Seveda ima poslanstvo v tvojem življenju. Ni pa rečeno, da bo tvoj partner. Jaz sem ob njem zelo zrasla. In zdaj lahko vse vrednote uporabljam v tem razmerju. S tem človekom sem prava jaz. Brez strahu, zadržkov. Pomisli ... Če bi zdaj pritekel v tvoj objem ... Da, zelo bi bila srečna. Ampak potem ... Bi mu popolnoma zaupala? Te ne bi bilo strah, da se bo spet umaknil? Vsah strah, dvom, konflikt uničuje zvezo.
Midva sva si tako blizu, da se niti ne rabiva prilagajati ...

Zelo si želim, da bi bila tudi ti kmalu srečna.

se popolnoma strinjam. ko pride tisti pravi partner, enostavno veš. ne potrebuješ prilagajanja, ne potrebuješ razmišljanja, enostavno si to, kar si.

[Anonymous]

Ja, vse gre tako lahko. Takoj se oba odpreta, začutita se. Naju dveh drugi ljudje ne poznajo, ne pridejo do najinega bistva ... Mogoče sva za koga celo malo čudaška. Ampak drug drugega sva takoj poznala v globino. Neverjetno! In najbolj uživava drug z drugim, četudi doma, v samoti na sprehodu ... Izpolnjujeva drug drugega.

[Bojan The Bojan]

Luštno   

[Anonymous]

Da, da ... 

[Anonymous]

Nočem biti pametna, verjamem v vse napisano, toda vedite nikoli v življenju ne izveš vsega, ne provaš vsega in tudi sanja se ti ne kaj vse se lahko pripeti...Poznam nekoga, več let kakor zgoraj napisano je živel v zakonu....misleč da je to, to....Potem je prišlo, počasi nesluteč, ljubezen...kako sedaj, tudi če je vse bilo prejle lepo in prav, je sedaj prišlo na plano spoznanje, da itak tistemu prvemu je nekaj manjkalo, ni bilo tiste povezanosti, bila je drugačna vez, mogoče samo to da  sta skupaj napravila potomce, tudi to je del poslanstva..Kdaj pride tisti pravi in če je pravi, težko bi o temu, vedno ko smo zaljubljeni se nam zdi da je tisto pravo.
Pridejo pa tudi trenutki katerih se ne zavedamo, enostavno priraste k srcu, saj ne veš kaj je, enostavno je, ne razmišljaš ljubiš in to je vse. Zato bom dodala le toliko, vsak ima sojo izkušnjo in za njega je absolutno tista ta prava, to je to.....Ne pozabiti da tudi drugi misli enako. Je pa nekaj resnice tudi v temu, če te k nekomu vleče in to dolgo časa, nekaj je na temu!(splet okoliščin, življenje, stari vzorci, prepričanja in še in še.)
O bolečini, kaj pa vem res je, mogoče da ni vredno bolečine, kaj pa če me ta bolečina preizkuša iz kakega testa sem, smo se kdaj vprašali....
Osebno bi tudi to možnost ne izključila. Preveč je tega, težko analizirat, biti dobolj razsoden in pameten.
Nekateri pravite: ko sama ali sam razčistiš pri sebi, to je tudi del resnice, toda če ti ne počistiš na 4 oči je težko to napravit pri sebi, treba bi bilo se usest in potem šele se da kaj napravit..
Iz mojih izkušenj vem, moški so sladki dokler jim je .....ko ni več ognja niti besede več o temu, škoda časa......
Ja zadnje čase vedno bolj razmišljam, moški so res z Marsa.....in še za luno..
Pa naj mi oprostijo vsi.....

[Anonymous]

Seveda je vsaka situacija drugačna, ampak tvoja je ZELO podobna moji. Že ko sem prvič brala, sem se rekla, da je neverjetno, da se še kje dogaja kaj takega. Razplet pa je lahko isti ali pa drugačen. Bomo videli. Veš, da iz srca upam, da se razplete v tvoje dobro. To se tako ali tako bo ... Vedno je tako.

[Bojan The Bojan]

Razčistit pri sebi... to je tako, dvomim, da kdaj lahko do konca razčistiš stvari. To bi potem pomenilo da si razsvetljen 

Zdaj se pa moram ob to obregnit:

Iz mojih izkušenj vem, moški so sladki dokler jim je .....ko ni več ognja niti besede več o temu, škoda časa.....

Saj, verjamem ti, da imaš take izkušnje, ampak potem se je treba vprašat, zakaj se ti to vedno dogaja.
Ja, moški se morda res za odtenek hitreje ohladimo kot ženske, ampak taka generalizacija kot si ti navedla pa spet ni možna.

Vsekakor smo zelo različni po svoji predispoziciji, moški in ženske, vendar smo si ravno v moderni družbi postali zelo podobni, vedno bolj se bližamo en drugemu.
Moški postajamo spolirani, brez karakternih grobih robov, izgubljamo tiste primarne, instinktivne maskuline elemente.
V želji, da ustrezamo ženskam in se jim prilagajamo, delamo ravno nasprotno od tistega kar ženske privlači. Ker ženska, če ima zdravo "feminino jedro" rabi moškega, ki živi svojo primarno moškost, da zna to pokazat... pa če z ničemer drugim s svojo prezenco in pogledom v očeh.

Ženske po drugi strani dušijo tiste del njih, ki je čustveno impulziven, kaotičen, neracionalen... ker je to neskladno s strukturiranostjo, ki je guideline dandanes. Ženska energija pa je v osnovi nefokusirana, mehka, napajajoča s svojo prezenco, daje zatočišče in motiv moški. Ta pa je orientirana k cilju, praktična, aktivna (zaletava  )... zato je povsem logično, da ko ženska stremi k temu, da je čim bolj praktična in odločna imajo moški težave s tem. A ne samo oni, ampak tudi ženska sama, v mojih očeh. Prej ali slej.
Ženska pa, čeprav jim je v osnovi morda všeč, da se jim njihov moški prilagaja in povsod ustreže, sčasoma izgubijo interes ker ne čutijo prave moči v njemu, zaščitnika, bojevnika... ampak neko sugestibilno, mehko, konformno bitje. 
Seveda pa obstajajo primeri, ko je moški dejansko bolj nagnjen k ženski energiji in ženska k moški... a to so izjeme.

Seveda ne govorim zdaj tukaj o osebnostnih karakteristikah, bolj o neki notranji energijski naravnanosti...
Kajti moški je lahko nežen in pozoren, a vseeno zelo maskulin, ženska pa je lahko praktična in odločna, pa zaradi tega ne izgublja svoje nežnosti.

Ampak tistim, ki razumejo o čem pišem itak ni treba razlagat kaj govorim, ostalim pa težko razložim   

[Anonymous]

Seveda je vsaka situacija drugačna, ampak tvoja je ZELO podobna moji. Že ko sem prvič brala, sem se rekla, da je neverjetno, da se še kje dogaja kaj takega. Razplet pa je lahko isti ali pa drugačen. Bomo videli. Veš, da iz srca upam, da se razplete v tvoje dobro. To se tako ali tako bo ... Vedno je tako.

Hvala ti za spodbudne beseda, ali vem da se ne bo, preveč časa je že za nama, pa tudi vidiva se ne in tudi besede niti pisane ni bilo že več kakor leto in pol. Torej niti ne vem kod hodi, kako mu gre in še vse kar spada zraven. Je pa tiste vrste moškega, kateri to kar obljubi tudi napravi, rekel je takrat: Izbral sem edino pravilno za oba, hm za oba, mogoče za njega, za mene ni imel pravice odločat.......Samo to kar me žalosti je to dejstvo da se ga vedno spominjam. Že zjutraj se lzbudim, srce razbija kot noro in spomin naj je tu, so dnevi mirovanja ali so redki. Saj ni težko, ali na trenutke.......
Sama pravim tako, življenje je pisalo, piše in še bo pisalo take zgodbe...Še bolj neverjetne piše, poznam eno katero se nista nikoli niti taknila ali ljubezen je cvetela dolgo časa, bila je neverjetna ali resnična, tudi če v današnjih časih se zdi nemogoče, še obstajajo ljubezni brez fizičnega stika, le srce in energije delajo svoje, mogoče iz tega razloga je še bolj močno in intenzivno....kaj pa vem.....