Kdaj bomo srečni? Bomo sploh kdaj popolnoma zadovoljni? Res, da se takrat, ko že imaš vse, kar si želel, pojavijo nove želje in potrebe, ampak nekateri res ne zahtevamo veliko, ne prosimo preveč.
Zakaj se ne morejo izpolniti vsaj tiste malenkosti, ki našemu življenju dajejo polnost, neko piko na i, ki pomaga, da je srce polnejše, dan svetlejši, sonce toplejše, cvetje lepših barv in bolj dišeče, težave manj mučne ...
Mogoče se pa neke stvari težko doseže le zato, da jih potem, ko jih dobimo, bolj cenimo? Ker smo morali vložiti toliko truda. In nas s tem že v času, ko se trudimo, nekako vnaprej opozarjajo, da jih moramo ceniti in nam kažejo, kako bomo trpeli, če jih bomo izgubili po svoji nespametnosti, kot že mnoge v preteklosti? Skozi vsako malenkost se kaj naučimo.
Angeli, pomagajte, prosim! In pa hvala za pomoč!
