Odpiram to temo, ker mislim, da se vsakemu izmed nas kdaj zgodi kaj neprijetnega. Lažje je, če o tem spregovorimo, vsaj delček duše si olajšamo.
Bom kar začela, kot ponavadi z izkušnjami, ki jih srečujem v življenju.
Enkrat sem že omenila, da je v našem okolišu veliko narkomanov. Ne prvič, tudi tokrat smo bili okradeni. Ukradli so motorno kolo, plinske bombe itd. Saj pravzaprav ni toliko pomembna vrednost ukradenih stvari, kot to, da žal, nisem poslušala sporočil, ki mi jih je pošiljalo Vesolje.
In to pišem zato, da boste vedeli, da prav v vsakem dogodku lahko tičijo sporočila, ki nam jih pošiljajo. Mi pa smo le ljudje in na napakah se učimo.
Več dni sem sanjala neprijetne dogodke, bila opozorjena na njih, vendar ne konkretno.
Ker sem skrbela za okolico, se nisem niti posvečala temu, da bi bilo kaj pri nas lahko narobe.
Nisem razumela psa, ki je živčno na balkonu lajal, uničil vse okrasne rastline, dan za dnem povzročal umazanijo in me s tem primoral v nenehno čiščenje. Ukvarjala sem se s tem, kaj mu je, ne pa s tem, kaj mi hoče povedati. In zdaj mi je žal.
Toda je, kar je. Šola.
Najtežje je biti sam sebi svetovalec.
Srečno.
