Dvakrat v eni noči sem imela sanje, ki me begajo, še posebej prve mi ne dajo miru. Naj jih opišem.
- v nekem prostoru sedim s hčerko v naročju. V resnici je stara skoraj 18 let, v sanjah pa ne več kot 4 leta. Tukaj je še več ljudi, ampak njim ne posvečam nobene pozornosti, samo vem da so tukaj. Pred menoj stoji moški s pištolo v roki, in meri v naju. Nekaj hoče, pa ne razumem kaj. Po glavi mi roji samo ena misel, naj moja hči ne vidi, da je pištola namerjena v naju. Obrnem jo k sebi in ji tiščim glavico na moje prsi. Nenadoma moški ustreli. Zadene mene v desno nadlaket, takoj nato ustreli ponovno in zadene moji hčerko v hrbet. Z njo v naročju se nagnem naprej, želim jo zaščititi, on pa ponovno ustreli in jo zadene v glavo pa še enkrat ali dvakrat. Začutim, da je mala mrtva, zato se dvignem iznad njenega negibnega telesca in prosim, naj ustreli še mene, nočem živeti brez nje. Ustreli me tri ali štirikrat, jaz pa ne morem umreti. V tem se prebudim. Sanje so bile tako žive, da sem jokala še prebujena. Komaj sem se pomirila. Po kakšni uri sem ponovno zaspala in sanjal nekaj popolnoma drugega.
-V drugih sanjah pa sem bila na izletu s kolegi iz službe v Italiji. V nekem kraju smo se ustavili in kolegi so nakupovali v trgovini spominke. Mene to ni zanimalo, pa sem jih samo opazovala. Ena od sodelavk je postala nemirna, oziroma nekako žalostna. Po imenu sem jo poklicala in jo vprašala, kaj je narobe. Rekla je, da bi rada svojemu možu kupila spominek, pa da nima denarja. Ponudila sem ji, da ji jaz posodim. Izbrala je nekaj malenkosti, in sva šli k blagajni, da plačava. Blagajnik je bil zmeden govorila sem z njim angleško, on mi je odgovarjal malo v angleščini, malo v italijanščini. Vse sem razumela, čeprav ne znam Italijansko. Nikakor nisva mogli plačati, kar naprej se je nekaj zapletalo, tako, da so ostali sodelavci že odšli naprej na ogled mesta, ko sva midve končno poravnali račun. In bile sva razočarani, ker sva zamudili ogled. Nato sem se zbudila.
Kaj pravite na tole. Minilo je nekaj dni, pa še kar razmišljam o teh sanjah, še posebej prve mi ne dajo miru. Glede na vsebino nič čudnega kaj ne?