Vsi enaki vsi drugačni. Svet se globalizira, gremo naprej in ne nazaj, narava, vesolje, vse se vrti naprej in ne nazaj, tidi reke tečejo naprej, se izlivajo v morje, in nato skozi dež spet nazaj, vse je nek ciklus.
Tako tudi naš mali, ubogi mali svet (nekater mislijo, da smo center vesolja), naša mala pikica v vesolju, tudi nam se dogajajo ciklusi in tako smo sedaj v nekem obdobju, kjer se bomo vsi narodi pomešali, naši zanamci verjamem bodo uporabljali nek svoj računalniški jezik, evolucijsko bomo čsitejši, ko se bodo narodi pomešali med sabo. Verjamem pa, da je težko izpustiti neko svojo pripadnost nekomu ali nečemu, da nas ego zavezuje k telesu, k narodnosti, k ne vem čemu vse, kar nas veže na našo identiteto, drugače se počutimo izgubljene v vesolju. Predstavljajmo si, da smo vsi eno, da smo vsi ljudje iz iste vrste, da je vseeno katere narodnosti si, kateri jezik govoriš, da ne priviligeraš nobene kulture, nobenega jezika, da ensotavno sprejmeš vse različne kulture, jezike in se zavedaš, da si le človek enak človeku na drugem koncu našega malega planeta.
Tako tudi izrazi se pomešajo, saj če gledamo mladino, imajo že itak izumljen svoj, računalniški jezik in ni več prave slovenščine.
Andres vprašanje zate, je tvoje ime slovensko?
