Naj ... dogodek dneva, 9. del

[cvetka]

No, in prav zaradi zgoraj zapisanih misli od Maje jaz NE gledam filmov, nobenega žanra in stila. Zdi se mi, kot da bi me nekdo naložil na šajtrgo in peljal, jaz se tega ne grem. svašta?

[Tejka]

V bistvu neumesten komentar včerajšnjega večera/današnjega jutra. Svašta. Enostavno neopisljiva noč.

[sanjalka]

Pred dnevi gledala film Inception.
Meni je bil neznansko všeč, vmes imela kar nekaj "klikov" v glavi, tako da res priporočam.
Sama sem ga gledala in doživljala predvsem iz psihološkega vidika.
Je pa vsebina seveda tudi tema mojega trenutnega življenja.
Priporočam v gledanje.

Danes sem nekaj Googlala in sem po naključju našla ta film. Iskala sem namreč filme, v katerih igra Leonardo DiCaprio, ki mi je TOP igralec. No, in ker igra v tem, in ker sem se spomnila, da ste ga omenjali pred kratkim, sem si ga pogledala.

Za moj okus bi bil lahko malenkost bolj psihološki in manj akcijski - manj ameriški ...

Kar sem potegnila iz vsebine pa je ...
Drži se svojega razuma in ne pusti, da te pri odločitvah "zdrkajo" čustva in nerazrešeni, preživeti vzorci.
Globlje kot koplješ, več sranja boš našel, bolj bo vse zakomplicirano, vse bolj se boš ubadal s stvarmi, ki so postranskega pomena, in tako ne boš znal rešit tistega problema, ki je res potreben ustrezne obravnave.
Treba je živeti tu in zdaj, uživati v lepih trenutkih takrat, ko se dogajajo. V realnosti, ne v sanjah. Biti pošten v odnosih, izkoristiti priložnost, da si lahko ZDAJ s svojimi ljubljenimi in jim dati najboljše od sebe.
Pričakovala sem tak konec, kot je bil - sem že rekla, da bi bil lahko film malenkost manj ameriški? Mora držati človeka do konca v napetosti in ko si že skoraj oddahne, ga je treba zadeti ... Govorim o vrtavki, ki kaže, da tudi končna realnost ni resnična. Gledalca tak konec lahko pusti z napačnim vtisom, da nič ni resnično in da se lahko na čudne načine rešuje - spet napačno - namesto, da bi vzel vajeti v svoje roke.

No, jaz sem ga doživela drugače, to da je bil akcisjki še opazila nisem, drugače tudi sama ne maram ameriških, niti akcijskih filmov. Sem ga gledala na željo hčerke Film sem doživela popolnoma psihološko, zelo globoko, tako da me same slike skozi film niti niso zanimale. Za večino ljudi je ta film težek  in ga gledajo kot akcijo, ne razumejo pa vsebine.
Maja, ravno to film govori, da moraš iti v globino, da se moraš dotakniti svoje travme, rane, ki jo nosiš globoko v sebi in se nato od nje posloviti, ter živeti naprej BREZ travme, drugače svobodno življenje NI mogoče. Izogibanje bolečini in sprejetju travme, te nosi vedno globlje in globlje,saj te vedno ta travma nekje počaka in ti ne da miru. Ja, konec je pač tak kot je, pričakovan, ampak sama vsebina pa je globoka, če jo seveda tako doživljaš. Lahko pa gledaš film kot akcijo, potem res ni nič zanimivega.
Klik mi je pa naredilo, kako je vse samo neko določeno stanje, tudi to naše življenje tukaj in sedaj. Ko umremo, se šele zbudimo in takrat šele vidimo, kdo smo in kaj smo in kaj je bil smisel tega našega sedanjega življenja. Tako kot v sanjah, to je ena dimenzija, kjer prav tako moraš umreti, da se zbudiš v realnost, v sedanje življenje tukaj in zdaj, da dojameš (če dojameš) kaj so ti sanje sploh hotele povedati. Življenje tukaj in zdaj je spet druga dimenzija bivanja in prav tako moramo umreti, da pridemo višje na tretjo dimenzijo,kjer se šele zares zavemo, kaj nam je to življenje hotelo povedati...
Bilo je res kot razsvetljenje, ko se točno zaveš, da tako je in pika
No, jaz sem ta film doživela res zelo globoko.

[Maja]

Mogoče si narobe razumela moj komentar. Pričakovano. Ali pa je šlo za površno branje ... Ali pa predpostavke.  Nikjer ne omenjam, da je samo akcija, tudi sama sem gledala film z istega vidika kot ti. Nisem površinski človek. 

Kar sem hotela poudariti ... Nekdo ima res travme in jih mora rešit, veliko ljudi jih pa NIMA. In če taki začnejo brskat po globinah, včasih kar hočejo nekaj najti in potem si res nekaj namislijo. Zgubijo stik z realnostjo, živijo samo še nekje drugje (kar se je v filmu zgodil tisti ženski).

[sanjalka]

Danes me strašno bolijo kolenske vezi,včeraj tekla 1 uro in se očitno na koncu premalo raztezala ali pa predhodno premalo ogrela. Boli

[sanjalka]

Mogoče si narobe razumela moj komentar. Pričakovano. Ali pa je šlo za površno branje ... Ali pa predpostavke.  Nikjer ne omenjam, da je samo akcija, tudi sama sem gledala film z istega vidika kot ti. Nisem površinski človek. 

Kar sem hotela poudariti ... Nekdo ima res travme in jih mora rešit, veliko ljudi jih pa NIMA. In če taki začnejo brskat po globinah, včasih kar hočejo nekaj najti in potem si res nekaj namislijo. Zgubijo stik z realnostjo, živijo samo še nekje drugje (kar se je v filmu zgodil tisti ženski).

Res je
Joj, Maja, tebe pa res nimam za površinskega človeka in si mi strašno všeč, vidim kar precej podobnosti v nama

[Maja]

 

Film sem poskušala prenesti nase, kot na posameznika, in na širšo populacijo ...
Kar se mene tiče, sem skoraj 100%, da ne nosim nobenih travm. Enkrat mi je rekla ena znanka, da se mi pa še ni še zgodilo nič hudega ... Ko sem rekla, da nikoli ne jokam. Oops ... Kakšno sklepanje ...

Umrl mi je oče, takoj za tem stari ata in nisem potočila niti solze. Samo bolelo je, da je trgalo dušo, dobila sem vročino itd. Solz nikjer. Poleg tega so me klicarili predniki mojega bivšega (mati in stara starša), ker sem bila raje doma s preostalima članoma družine in me ni bilo tja in so rekli, da je to zato, ker sem vesela, da očeta ni več - ker so hoteli ustreči svojemu ojdipovskemu sinčku edinčku ...  Po enem mesecu sem maturirala, naredila izpit za avto, plesala na veselici - narod je bil ogorčen!
Primer iz bližnje prihodnosti ... Zandjič me je konkretno zadelo, ko sem zadnjič prišla s službe. Vesela, da je konec, ampak hkrati je pa to šok. Sprememba življenja, iztrganje iz nekega sveta, od ljudi, med katerimi si imel tudi koga rad ... Dva dni sem preležala v depresiji. Spala sem, delala nič, do ničesar mi ni bilo, tako prazno je bilo vse ... Po dveh dneh - kot nova in dejansko mi ni bilo mar.
Če se navežem zdaj nazaj na vsebino film in upoštevam napisano, bi rekla, da je najbolje vse odčustvovat, ko je čas za to. Ne potlačit v ozadje, ker potem enkrat butne ... Jaz prečustvujem "na hard" (ko ljubim, ljubim močno; ko žalujem, žalujem hudo; ...). Predelam in dam v arhiv v fascikel "Preživeto". 

Drug fenomen je pa moje izražanje čustev. Ko mi je hudo, ne jočem. Ne jočem, če me je strah, če me kaj skrbi ... Ne jočem nikoli, razen ob čebuli.  Potem vsi mislijo, da ti ni nič. Zadnjič sem izjavila, da vsi tako mislijo, ker ponavadi ljudje jokajo ob hudih stvareh - kar je pretežni otroški način izražanja nelagodja - in vsi na to bolj reagirajo z usmiljenjem - ker imajo tisti materinski/očetovski nagon. Pa to ne pomeni, da skrivam čustva ... Samo transformiram oz. prebavljam oz. prebolevam drugače. In zelo učinkovito. Mogoče bolje kot povprečen jokalec.

[sanjalka]

Film sem poskušala prenesti nase, kot na posameznika, in na širšo populacijo ...
Kar se mene tiče, sem skoraj 100%, da ne nosim nobenih travm. Enkrat mi je rekla ena znanka, da se mi pa še ni še zgodilo nič hudega ... Ko sem rekla, da nikoli ne jokam. Oops ... Kakšno sklepanje ...

Umrl mi je oče, takoj za tem stari ata in nisem potočila niti solze. Samo bolelo je, da je trgalo dušo, dobila sem vročino itd. Solz nikjer. Poleg tega so me klicarili predniki mojega bivšega (mati in stara starša), ker sem bila raje doma s preostalima članoma družine in me ni bilo tja in so rekli, da je to zato, ker sem vesela, da očeta ni več - ker so hoteli ustreči svojemu ojdipovskemu sinčku edinčku ...  Po enem mesecu sem maturirala, naredila izpit za avto, plesala na veselici - narod je bil ogorčen!
Primer iz bližnje prihodnosti ... Zandjič me je konkretno zadelo, ko sem zadnjič prišla s službe. Vesela, da je konec, ampak hkrati je pa to šok. Sprememba življenja, iztrganje iz nekega sveta, od ljudi, med katerimi si imel tudi koga rad ... Dva dni sem preležala v depresiji. Spala sem, delala nič, do ničesar mi ni bilo, tako prazno je bilo vse ... Po dveh dneh - kot nova in dejansko mi ni bilo mar.
Če se navežem zdaj nazaj na vsebino film in upoštevam napisano, bi rekla, da je najbolje vse odčustvovat, ko je čas za to. Ne potlačit v ozadje, ker potem enkrat butne ... Jaz prečustvujem "na hard" (ko ljubim, ljubim močno; ko žalujem, žalujem hudo; ...). Predelam in dam v arhiv v fascikel "Preživeto". 

Drug fenomen je pa moje izražanje čustev. Ko mi je hudo, ne jočem. Ne jočem, če me je strah, če me kaj skrbi ... Ne jočem nikoli, razen ob čebuli.  Potem vsi mislijo, da ti ni nič. Zadnjič sem izjavila, da vsi tako mislijo, ker ponavadi ljudje jokajo ob hudih stvareh - kar je pretežni otroški način izražanja nelagodja - in vsi na to bolj reagirajo z usmiljenjem - ker imajo tisti materinski/očetovski nagon. Pa to ne pomeni, da skrivam čustva ... Samo transformiram oz. prebavljam oz. prebolevam drugače. In zelo učinkovito. Mogoče bolje kot povprečen jokalec.

Zelo škorpijonsko,dejansko se transformiraš zelo hitro. Ljudje res delujejo/mo različno, nekateri hitreje, nekateri počasneje, nekateri nikoli. Škorpijonom ali Plutoncem je smisel bivanja transformacija, ki je seveda vedno težka, nekaj mora umreti, da se lahko na novo rodi.
Od ločitve dalje tudi moja hči ni nikoli jokala, pa vem, da jo je strašno prizadela. Mi je enkrat dejala, mami jaz od kar sta se z očijem ločila, sploh ne morem več jokati. Mislim, da je tudi precej stvari potlačila oz. je bila premajhna, da bi se z njimi lahko dejavno spopadla in da bi sploh vedela kam jih umestiti. Tako je potem to travmo predelovala preko odnosa s svojim fantom in takrat so solze tekle v potokih Bilo je hudo ampak upam, da je glavnina sedaj predelana in transformirana. Ima namreč Plutona v 4. hiši, pravzaprav ga imata oba s sinom in oba sta to predelovala sama zase, nikomur nista nič razlagala, ker pa je tudi njuna mami plutonska, sem jima nekako želela pomagati s tem, da bi o tem čim več govorila, da bi dala ven iz sebe in se od tega poslovila, včasih to traja lahko zelo dolgo, da obrodijo sadovi, ampak se splača. Potlačene stvari so najmočnejše in lahko zelo razdiralne, uničujoče.
No, pri filmu pa je zgodba mojega sedanjega partnerja tako zelo ista, tako zelo identična, da kot vedno pravim, ni naključje, da mi je ta film prišel v roke. Nisem ga namreč sama izbirala ali iskala, še vedela nisem zanj, prišel mi je dobesedno v roke in preko mene potem še mojemu partnerju.

[sanjalka]

Mmmm, spila zelo dober smothie:jabolka, hruška, slive, pomaranča, grenivka, ingver, blitva,ohrovt, rdeča pesa. Božansko dobro in vse (razen pomaranče, grenivke) ekološko, domače Vesela in zadovoljna, da se lahko zdravo prehranjujem.
Za kosilo pa govedina, špinača in gora solate, pa dober tek

[Maja]

Goveeeeedinaaaa ... Kaj, če bi jaz tudi kaj govejega danes ...?

[Jernej]

Dva dni nazaj je bila zanimiva oddaja po Discovery-ju.
Nevrolog se je odločil raziskovat, odkod ljudem razne vizije in podobne stvari. S predelano motoristično čelado, kamor je montiral elektromagnetno tuljavo stimulira področje možganov nad desnim ušesom. Poskusne osebe so s čelado na glavi v eni uri sproščanja doživeli neko "videnje", ali pa so lebdeli nad sabo in opazovali okolico.

[Maja]

Te oddaje "sekajo". 

[Maja]

Dobila odločbo o denarnem nadomestilu za brezposelnost. 

[Tea]

Dobila odločbo o denarnem nadomestilu za brezposelnost. 

no, fajn

Boš nekoliko mirneje počakala na pravo priložnost 

[Maja]

Ja, nekaj je. In če sem takole doma, bo kar za nekaj časa, ker itak ne bom sproti potrošila.
Sicer je samo trikratno izplačilo, ampak saj bo, saj bo ...