Se ti ne.
Ko je dovolj, je dovolj.
Res, da je do tu dolga pot, ampak ko je, je!
Jaz odhajam s koncem septembra in se počutim isto.
Čeprav to mogoče po mnenju večine ni pravilen odziv, sploh v teh časih, ampak ne sodite nikogar, ker niste bili v njegovi koži!
Treba je naprej in to pač zahteva določene žrtve. Če temu sploh lahko rečemo žrtve ...
Sem bila v strahu, da mi slučajno ne bi še kaj podaljševali - ker podpisala bi itak, ker vedno opravim vse do konca in kot se zagre - no, na srečo je zadnjič pricurljalo do mene, da mi ne bodo. Me zanima, kako bo izgledla seznanitev s tem tudi uradno.

Mogoče mi pa sploh ne bo nihče povedal, da se mi je pogodba iztrekla.

Čudnega pri nas to ne bi bilo nič, ker se jim dobesedno je**, kako kdo dela, živi itd.