Hvala za razlago, Tea.
Če razmišljam, se mi dzdeva, da gre vse skupaj v to smer, ja. In res moram, izgleda, čisto mirovat, ker česarkoli se lotim, ne gre ... Kar pojavi se neka bolečina kje, ko mi ni jasno, od kje se je vzela, pa sploh ne izvajam zdaj že nekaj časa kaj extremno fizičnega.
Saj se zgrozim! Kam je šla vsa tista moč in dobro počutje? Je že čisto konec z mano, bom še lahko kdaj sploh aktivna? Pa da bi rekla, da sem naredila nekaj narobe, si kaj zlomila, karkoli ... Ne, kar samo od sebe prihaja, od ničesar.
Veliiiiko razmišljam. O stvareh, o katerih do zdaj nisem, oz. sem se jih celo bala, se jim izogibala ...
Poleg tega sem začela puščat drugim, da mi pomagajo, in ob tem se počutim čisto OK, nič slabša, nič manj sposobna ...
Saj bo, saj bo ... Čez čas bo vse drugače. Čeprav včasih pomislim, da ne bo nikoli več dobro. Ampak še bom skakala, tekla, hodila, kaj dvignila, "jogirala", plavala, normalno delala okrog hiše, vse bom še lahko.