Ja, vzorec se mi je začel pred 7 leti, ko sem izvedela za tisto prirojen napako, nikjer mi ni nihče ničesar povedal, ne nič. Od takrat imam konstanten strah, da ne bom morala imet otrok, itak ane.
No, ko se je zadeva razrešila, sem šla na operacijo, pa potem streznitev - še ena operacija, ki sem se ji upirala na vsak način, ane. Sledi zanositev in splav. Pa spet z glavo skozi zid, ne, ne bom operacije. Sledilo je stresnih par mesecev, ko sem čakala, da bo avgust in menstruacija, pa potem operacija, čeprav sem še vedno upala, da bo pa le morda še ena (uspešna) nosečnost.
No, streznitev - operacija, ki je normalno lepo sledila. Ko sem se s tem sprijaznila, je pa tudi to šlo lažje skos. Nisem več pod takim pritiskom zaradi nosečnosti (ja, vzorec, ki se vseskozi ponavlja), pač bo, ko bo, kaj naj. Delam na tem, no, oba, pa naj se zgodi, ko se mora.
Veš, da bi takoj prišla na tečaj, ampak s časom ne bom zmogla, ker vem, koliko sem imela dela s faksom. Če bom še zaradi astrološkega tečaja manjkala sobote, bo preveč zame, ker imam izpitov malo morje. Edina varianta bi bila skype, ker Kranj, kolikor je blizu nekako, pomeni še dodaten čas za vožnjo. Pri kmetiji in vseh mojih opravilih bi šla težka skoz časovno.
Si pa sama rekla, da Skype ni tako, kot je v živo. Bom šla, vsekakor, če bi bil poleti, ko imam čas, oh, takoj podpišem, tko pa..
