Na hitro, če pomislim, kje kaj stoji, in glede na tole, bi me lahko doletelo kakšno srečno naključje ... 
Ecco, spet aritmija. Spet med menstruacijo. Upam, da me ne bo panika. 
Panika je odraz stresnega stanja, perfekcionizma in strah pred izgubo te poponosti, biti vedno vsem na razpolago, biti vedno resitelj za vse ostale, sami nase pa pozabimo oz. se ne znamo vec sprostiti, napetost misic....
Ko sem bila v tem stanju ( v tvojih letih), me je bilo posteno strah in nisem vedela kako naj si pomagam. Vsi ti govorijo, da se moras sprostiti, ampak kako, ko nek crv v tebi govori, da moras narediti se to pa to, da si odgovoren se za tega in tega, da moras poskrbeti se za tega in tega....
Hm, ce gledam sedaj nazaj, sem bila cisto preresna in preodgovorna za vse in vsakogar, vse sem si nalozila na svoja ramena.
Zacela sem postopoma in sicer: izkljucila sem vso negativno literaturo, nobenih vsakodnevnih novic, porocil, nobenih clankov o boleznih, zacela iskati zabavne, sproscene ljudi, ki so izzarevali sproscenost, lahkotnost, ki so videli v zivljenju se kabj drugega kot samo obveznosti, zacela teci, zacela obveznosti prelagati se na druge, poslusala pozitivno lahkotno glasbo, zacela brati pozitivne lahkotne knjige, clanke.... Skratka zacela sem pocasi spreminjati svojo energijo, okrog sebe sem nezaveno naredila tak pozitiven krog ljudi in zavestno izkljucila vse kar me je obremenjevalo, dusilo, dovolila sem si reci ne zmorem vec in sem prelozila skrb se drugim...postala sem bolj egoisticna, hvalabogu, seveda v svoje dobro....
Res ti zelim, da malo spustis vse skupaj...
En velik objem
