Olajšaj se malo. Peti del

[Maja]

Zelo zelo me razume moj mož. To je res super. No, ne bi bil moj mož, če me ne bi ... Če se malo pohecam. 
No, nisem si mislila, da bom kdaj našla tako kompatibilnega partnerja.
Tudi z mami sva se zelo zbližali odkar sem doma. Me vidi bolj v srce, ne samo tiste bojevite, močne plati. Veliko sprememb ... Tistih, pravih.

[sanjalka]

Zelo zelo me razume moj mož. To je res super. No, ne bi bil moj mož, če me ne bi ... Če se malo pohecam. 
No, nisem si mislila, da bom kdaj našla tako kompatibilnega partnerja.
Tudi z mami sva se zelo zbližali odkar sem doma. Me vidi bolj v srce, ne samo tiste bojevite, močne plati. Veliko sprememb ... Tistih, pravih.

Lepa ura oddaje tvojega posta

[sanjalka]

Mogoče samo še v razmislek:
Prava MOČ je v tem, da človek prizna nemoč, da se zaveda svoje šibkosti, svoje majhnosti, svoje nezmogljivosti in da to uspe odkrito in iskreno priznati predvsem sebi in tudi drugim...Stalno razmišljati, da vse zmoremo, da smo vsezmogljivi, vsemočni, vse..., da za nas ni nič nemogoče, da bomo itak vse zmogli,
to je prej izraz nemoči kot moči...
Moč nas ljudi je ravno v sprejemanju svojih demonov, svojih šibkosti...In ravno iz teh demonov, iz teh lastnih šibkosti ustvariti, narediti nekaj velikega...
In takrat tudi drugi začutijo, da smo močni...

[Maja]

Bi rekla, da je bila to tudi ena izmed pomembnejših tematik zadnjega leta.
Ne mislim, da sem vsemogočna, ne mislim, da nimam moči v svojih rokah. Naredim, kar je v moji moči in zavedam se, kje so meje - navzgor in navzdol. Stanje, ki ga kažem navzven, je dejansko stanje.

Zaigrana moč človeku samo škoduje. Ne sprejme pomoči tudi, ko mu gre res za nohte. Poleg tega grdo zavrača človeka, ki pomoč ponuja - kmalu res lahko ostane sam, brez pomoči in na koncu še brez zadnjih moči. Medtem pa, ko igranje žrtve spet ni neka vrlina.

Močna sem, tega ne bom tajila. Ampak nimam pa potrebe, da bi hotela vse naredit sama. Niti ne morem niti mi ni treba ... niti ne smem - sploh moškemu je treba dat priložnost, da pomaga in s tem ostaja moški. 

Osebnostna moč + pomoč drugih = velik uspeh!

To bi še dodala ... Veliko bolj sem hotela biti na silo samostojna, neodvisna in sem zavračala kakršnokoli pomoč, ko res ni bilo nikogar, ki bi se mu lahko zaupala in bi me razumel. Pa sem bila v resnici manj močna, kot sem npr. sedaj, ko si pustim pomagat in tudi prosim za pomoč. Ni merilo moči količina samostojno opravljenega dela.

Hm, zavračanje pomoči mogoče ni odraz moči, ampak zavedanja nemoči?

[sasa]

Se strinjam s sanjalko in Majo.

[sanjalka]

Bi rekla, da je bila to tudi ena izmed pomembnejših tematik zadnjega leta.
Ne mislim, da sem vsemogočna, ne mislim, da nimam moči v svojih rokah. Naredim, kar je v moji moči in zavedam se, kje so meje - navzgor in navzdol. Stanje, ki ga kažem navzven, je dejansko stanje.

Zaigrana moč človeku samo škoduje. Ne sprejme pomoči tudi, ko mu gre res za nohte. Poleg tega grdo zavrača človeka, ki pomoč ponuja - kmalu res lahko ostane sam, brez pomoči in na koncu še brez zadnjih moči. Medtem pa, ko igranje žrtve spet ni neka vrlina.

Močna sem, tega ne bom tajila. Ampak nimam pa potrebe, da bi hotela vse naredit sama. Niti ne morem niti mi ni treba ... niti ne smem - sploh moškemu je treba dat priložnost, da pomaga in s tem ostaja moški. 

Osebnostna moč + pomoč drugih = velik uspeh!

To bi še dodala ... Veliko bolj sem hotela biti na silo samostojna, neodvisna in sem zavračala kakršnokoli pomoč, ko res ni bilo nikogar, ki bi se mu lahko zaupala in bi me razumel. Pa sem bila v resnici manj močna, kot sem npr. sedaj, ko si pustim pomagat in tudi prosim za pomoč. Ni merilo moči količina samostojno opravljenega dela.

Hm, zavračanje pomoči mogoče ni odraz moči, ampak zavedanja nemoči?

 
Velikokrat se ljudje oklepajo-mo navidezne moči na vso silo, res je potreben pogum in notranja moč (navadno pride, ko se že čisto zlomimo), da priznamo, da smo nemočni, da potrebujemo pomoč...In takrat se šele zavemo prave človeškosti...
In zlata je vredno imeti ob sebi nekoga, kateremu res lahko priznamo svojo nemoč, svojo šibkost, kjer se med dvema osebama ustvari varen prostor in lahko to svojo šibkost delimo, takrat se šele zares povežemo s to drugo osebo...Vesela Maja zate, da si to našla v partnerju...

[sasa]

Moram dat ven in se zdret še tukaj.

Včeraj ponoči sem se zbudila, ker je nekaj ropotalo. Sem vstala in šla k oknu, pa sem videla prislonjeno lojtro, ker je sosed prišel k meni, ker mojega ni bilo.

So podiral mlaje in so vsi ga feštali pri sosedu, pa je dotični kao šel domov, vzel lojtro, šel v naš vrt, vmes polomil breskvo ter splezal k meni. dobro, da sem se zbudila in šla do okna, ker če bi prišel v postlo, bi mu garant zlomila bos, tok bi ga na gobec usekala majmuna. Sem ga poslala v k**** ter šla ven iz sobe, je še tašča rekla zjutraj, kaj je bilo, da je slišala, ko sem se začela dret. Ko sem prišla nazaj, ga ni bilo več v sobi, sem poklicala mojega, da je prišel domov, je bil ves zgrožen, ker ni vedel, da je to naredil.

Saj zastopim hec, ampak vse ima svoje meje, res...

[Maja]

Kot sem rekla, z lojtro vred bi ga mogla porinit dol. 

[sasa]

Ja, to je tudi tašča rekla. 

[Jernej]

Kahlo na glavo zlit. Ali pa vedro mrzle vode. Karkoli pač že imaš pri roki zraven postelje.

[sasa]

Moj je rekel, da naj ga s flašo po buč usekam.

[Jernej]

Moj je rekel, da naj ga s flašo po buč usekam.

Ja... Če greš s flašo spat...


 





 


PS. Nisem vedel, da piješ

[sasa]

Sej, če bi mela flašo, bi ga usekala, tko je pa nisem mela.  Smo vse spili čez vikend. 

[Žarek]

Boli me glava ???

[Jernej]

Boli me glava ???

Spij dva kozarca vode, pojej vsaj 80g 80% čokolade in pojdi spat za 3 ure.