Gloria, vem da ti je hudo...
Vseeno, če dovoliš, ker vse ima svoj namen, te napotim na zgodbo Arta Paasilinne, finskega pisatelja, Zajčje leto. Opisuje novinarja, ki je imel vsega poln kufr, nekega dne se s sodelavcem vozita po cesti sredi gozda, povozita zajčka. Novinarju se je zajček tako smilil, da ga je šel iskat. Ga najde, se v trenutku odloči, da se več ne gre, pusti vse in hodi po gozdu, skupaj z zajčkom (ki mu pozdravi tačko). Nato pač, hodi od ene do druge hiše, kaj popravi, poklepeta z ljudmi, dobi hrano...skratka... tak dogodek ti lahko tudi spremeni življenje
