Škoda Pika... Še ena himenka živi ene 5 minut stran, če bi vedela bi prišla in bi v duetu preklinjali.
Ne vem če si dobila moj zs, tvoj email mi pravi, da neče mojega sprejet ???
Drugač ob 6h popoldne se mi je naenkrat pokadilo iz ušes, spokala sem se v avto in se peljala v Ljubljano. Odločena, da še v nedeljo zaključim zadevo in nobenega ne srečam. Še pozdraviti nisem utegnila, tako se mi je mudilo. V jezni zagnanosti mi v bistvu še na misel ni prišlo, da bi koga prosila za pomoč.
Težke škatle sem nosila iz 2. nadstropja stare meščanske stavbe, kar pomeni milijon šteng za vsak štuk, težka predvrata, težka medvrata, težka glavna vrata, spustit, dvignit, avto odpret, ječaje not naložit. Par turistov me je čudno gledalo, kako sem se ene 12x besno matrala mimo njih, računam na to, da so itak mislili, da nisem ena in ista budala, ker sem bila vsako rundo bolj rdeča v fris.
V eni uri sem bila fertik, kolikor zadnja dva meseca porabim, da si kavo skuham.
