Evo naše Romy
lep pozdravček vsem...malo sem prebrala vaša razmišljanja in najprej bom tako rekla, predvsem, kar se tiče meditacije kot vseh ostalih stvari, je potrebno imeti željo in voljo. Jaz pravim, da je meditacija tisto, kar je fitnes za telo, meditacija za um. Meditacija v prvi vrsti ni namenjena zgolj sproščanju, je pa to njen zelo zaželjen "stranski učinek". In meditacija JE trening, zato ljudje morda na začetku pričakujejo preveč od sebe, da bodo prec padli v nevemkakšna stanja zavesti, zmogli odklopiti ves svet ipd. To so procesi, na katere se mora naš um in nenazadnje telo šele navaditi, zato je predvsem pomembno, da si zato damo in vzamemo čas. Nekdo zmore uspešno meditirati že zelo kmalu, nekdo potrebuje morda leta....nekdo zmore ostati v meditaciji ure in ure, nekdo drug komaj par minutk. Vse je v redu, vse je prav. In nismo vsak dan enake volje in pripravljeni, kak dan zmoremo več, kak dan sploh nič, zato je pomembno, da se v nič ne silimo, ampak predvsem prepustimo. Tudi jaz sem že nekje na sredi običajnega meditacijskega rituala enostavno odprla oči, ugasnila glasbo in šla naprej v dan....
Mogoče še malo o tem, kako začeti. Ljudem so vodene meditacije nekje najbližje, tega imate tako v studiih kot na spletu precej....enim paše hoditi v družbo, kjer je mimogrede tudi energija močnejša in nas kolektivno lažje zanese v meditacijo, drugi imajo spet raje intimno doživetje, sami zase, tretjim je všeč, če meditirajo v množici....Da ugotovimo, kaj nam ustreza, ni druge, kot da poizkusimo različne varjante. Za začetek je sicer zelo priporočljivo, da začnemo meditacijo izvajati ob prisotnosti učitelja, že zato, da smo mirni, če delamo v redu, če pride do česarkoli...
Priporočam pa takole....čistim začetnikom nikakor ne priporočam meditacije, ki trajajo dlje od nekaj minutk....osebno menim, da je nekje nabolj optimalno, da res uspemo doseči neko umirjeno stanje tam 15-20 minutk, če je manj, nič narobe...govorim o začetnikih.
Nekaterim ustreza sedenje, nekaterim ležanje, pomembno je samo to, da zavzamemo tak položaj, da nam je udobno, ker če nas bo vse žulilo, učinka ne bo. Sedenje je fino zato, ker je težje zaspati med meditacijo, vendar tudi če zaspimo, si tega ne očitamo, ker učinki so ravno tako, podzavest vseeno dela. To omenjam zato, ker na mojih meditacijah in po mojem pri vseh, ljudje s strahom povedo, da "jih je vmes zmanjkalo"....nič ni narobe s tem. Kot tudi ne, če misli begajo...seveda begajo, saj smo ljudje z nešteto misli...pomembno je, da se s tem ne obremenjujemo, misli nežno prezremo in se vrnemo nazaj.
In najprej se je potrebno naučiti pravilno dihati. Naše običajno dihanje je sunkovito, plitko...Pravilno pa je dihanje iz trebuha. In kako se najlažje naučimo pravilno dihati? Tukaj priporočam, da ležemo na ravno podlago, eno roko damo na prsni koš, drugo na trebuh, vdihnemo skozi nos, dolg vdiiiiiiiiiiiih in opazujemo, kako se najprej dvigne prsni koš in nato trebuh in šele nato počasi, najbolje skozi usta, izdiiiiiiihnrmo, spet počaaaaaaasi in opazujemo, kako se trebuh in prsni koš sprošča in pada. To je osnova. In to je že meditacija. Ko smo tako skoncentrirani na naš dih, tudi misli počasi izzvenijo in vedno, tudi kasneje, kadarkoli meditiramo in se nam prikradejo misli, jih z osredotočanjem na naše dihanje, najlažje zignoriramo.
Evo, takole izgleda, ko jaz "padem noter"....napišem takoj celo stran
Mogoče je za začetek dovolj, zdaj pa z vašimi vprašanji na dan in naredimo en tak mini tečaj meditacije kar tukaj
