Pri meni pa pestro od jutra ...
Grem po mestu proti službi in na ulici nekdo preklinja ter tolče po vratih in smetnjaku ...
Pridem bližje, me pozdravi, me prosi za ogenj. Razloži, da je iz žura, da so ga zaklenili ven in ne more domov.
A, jeba, nimaš kaj, počakat bo treba, a ne moreš poklicat, karkoli?
Ni haska.
Kam pa ti? Delat. Kje pa delaš? Povem. Pozna dva moja sodelavca ...
Grem naprej, čez nekaj časa nekdo žvižga za mano. Ta tip.
Gre z mano do službe, eno kavico bi.
Na srečo je bil tu sodelavec, ki ga pozna, da ga je spravil v red. No, saj ni bil težek ...
Ma, moji sodelavci so itak carji.
Pester delovni dan, zdaj sem sama in bom malo bolj počasi ...
