se javna zahvala angelo, svetnikom in vsemu, kar me cuva!
vcerajsnja pot iz sluzbe je pa nekaj najhujsega, kar sem dozivela v 20letni karieri voznice. pred zimsko voznjo imam respekt, se je pa ne bojim nekaj blazno.
vceraj bi se pa tudi samo razjokala, ko sem videla, kaksne so ceste! nekajcentimetrska plast LEDU, glavne ceste zvozene, nic spluzene-katastrofa, skratka. za pot, katero prevozim drugace v 15 minutah, sem vceraj potrebovala 50 min. eno vzpenjanje v ledeni klanec, potem pa se eno spuscanje po kar konkretni strmini z ovinki.
pa bi se tudi nic ne rekla, ce bi se to dogajalo v kakem odrocnem mestu. mah, sej tam bolj skrbijo za spluzene ceste
skratka-hvala za pomoc vi tam zgoraj
(avtu sem se pa ze tudi zahvalila, da nama je uspelo)
