Moji "samo lasje" so moja največja preglavica in eden glavnih razlogov za slabo voljo v mojem življenju.
Prati si jih moram vsak dan, ali pa lahko iz mene začnejo pridobivati kurilno olje.
Ker so tanki kot zvok pasje piščalke, jih moram vsak dan s krtačami vseh vrst prepričevati v volumen.
Vse skupaj mi vzame minimalno eno uro (pranje, sušenje, prepričevanje,...), zaradi česar moram prej vstajati, kar sicer rezultira v dvig frizure, ampak istočasno v padec face. 
Uf, to pa res ej. Meni že gre na živce, da si moram enkrat na teden lase umit. Moji so tanki, ampak gosti, valoviti. Jih moram tudi sušit s krtačo, da jih za silo ukrotim v neko obliko in delno zravnam. Najlepše bi bilo, če bi jih umila dvakrat na teden, ampak ok, se da tudi "nategnit" na enkrat.
Pravijo pa tudi, da lase, večkrat kot jih umiješ, bolj se mastijo.
Maja, če bi lasje hitreje rastli, bi tudi jaz šla na kratko. Neprecenljivo, ko jih umiješ in samo počešeš. Žal sem pač mahnjena na občutek, da mi lasje "mahedrajo" okoli glave. Če bi jih morala pa vsak dan umivat, po pa res ne vem, če ne bi šla v odločen rez.