Ima jo moj brat, jaz sem pa tudi že dolgo polna simptomov. 
http://survivinghashimotos.blogspot.com/p/i-am-hashimotos-letter-to-family-friends.html
Jaz sem imela tud diagnosticiran hašimoto ščitnice, pa izvide sem imela v maloro (normalno do 95, jaz 480...) pa so mi rekli tablete gospa do konc življenja pa ... sem rekla ne hvala, se pozdravila v letu in pol na čisto po svoje, drugače pač (imam zdaj 75-85 izvide
) ...
Skratka, ko ugotoviš zakaj si v takem stanju kot si, se ga lahko tud rešiš, tablete pa itak zna vsak predpisat, s kaj več se pa ne ubadajo.
Aja pa btw neta pa simptomov pa nisem brala, pa forumov z izkušnjami in horror zgodbami, k sem se odločila, da jih ne rabim 
Papa, dobro opravi Pika 
Hvala, Nensi.
Jaz sem prebrala in žal se tudi v realnosti soočila z vsem napisanim pa še čem za povrh.
Vse napisane simptome ima namreč moj brat, med zdravljenjem so ga celo zaprli na psihiatrijo, njegov osebni zdravnik je pa po mizi tolkel in ga zmerjal, naj ne hodi več k njemu, ker je hipohonder.
Zdravili so ga za depresijo, nespečnostjo, osteoporozo, bulimijo, anoreksijo, ortoreksijo, anksioznostjo, hudo osteoporozo, adrenalnim zlomom, aritmijo, ga filali s hormoni, da so mu joške pognale, testirali za aids, da ne naštevam...
Ja, tudi več alternativnih zdravljenj je poskusil.
Pred dvema letoma je pri 188cm višine shujšal na 40kg. Prej atletsko manekenski tip postave se je v letu dni spremenil v grozljivo prikazen. Čez kosti je bila izključno samo še koža, pa še ta se je luščila. Obraza ni imel več. Sem ga takega peljala na morje in ljudje so se nam umikali na plaži, ker ga je bilo grozljivo gledat. Zdravnik (družinski prijatelj) nas je poklical na dom, naj se pripravimo, ker se lahko vsak trenutek zgodi, da ga ne bo več. Vsak dan sem trepetala, da bo zazvonil telefon in bom izvedela najhujše. Bala sem se zvonjenja mobitela.
Počel je vse mogoče, da bi se rešil iz začaranega kroga, danes je sicer dokaj stabilen, vendar najbrž nikoli ne bo več tak, kakršen je bil.
Zadeva je "dedna", jaz sicer tako hudih simptomov nimam, imam ubogo peščico vsega v primerjavi z bratom, ne mislim na nobene tablete it, moram pa že zaradi počutja in sploh svojih glavobolov, s katerimi je j***** težko živet, pregledat ščitnico.
Ja, dokler ni tako hudo, kot sem napisala zgoraj, si najbrž res lahko sami pomagamo...