Grozni dnevi. Prepiri vsepovsod.
Včeraj žal tudi s starši, predvsem z mamo. Nisem se strinjala z nenehnimi obtoževanji in kritiziranjem.
Danes z možem oz. že od včeraj zvečer. Udrihanje, blatenje, besedno nasilje, psihično nasilje, grožnje, ustrahovanja.
Imam se zanič.
NISEM BREZ NAPAK. NI PA VSE NAROBE Z MANO. MARSIKAJ JE V MENI DOBREGA! JE TO TAKO TEŽKO PRIZNATI?
SEM RES IZKLJUČNO SAMO IZMEČEK, NEVREDEN LJUBEZNI, SPOŠTOVANJA? NESPOSOBNA PO DOLGEM IN POČEZ? SLABA TAKO IN DRUGAČE? GOVNO OD ČLOVEKA? PIJAVKA? IZKORIŠČEVALKA? DREK? KRAVA? KOZA?
Si odgovorim sama.
Ne, nisem. V meni je ogromno kvalitet.
Pa še koliko jih moram imet, da sem sposobna to zvozit. Ohraniti samozavest, da lahko preživim, da še vedno verjamem vase in grem naprej. Dlje, veliko dlje in višje od vseh teh, od katerih poslušam take komentarje.