Knjige v stilu "ala skrivnost" so že dolgo na voljo. Niso bile tako skormercializirane, pa vendar. Npr. Načelo LOLA2 sem brala že dolgo let nazaj, ravno tako Lea F. Buscaglia, ki na odličen humoren način opisuje življenje in ljubezen.
En insert:
"Ne smejemo se. Nič se nam ne zdi smešno. Pozabili smo, kaj je veselje, pozabili smo na svojo norost in je nočemo poznati. Kar sprijaznimo se s tem: vsak od nas je po malem trčen. Oh, ko bi vsaj znali priti v stik s to svojo trčenostjo. Kakšno veselje.
Spustite se z vajeti. Vsaj sem ter tja. Vsaj enkrat. Boste videli, kaj se bo zgodilo. Polepšali si boste dan."
Pravzaprav je vse čisto preprosto. In nobenih "podprogramov" se ni treba znebiti Lord. Izginejo sami po sebi, ko enostavno dojamemo, da tisto kar se nam zdi, sploh ni tisto. Da je strah votel, zunaj pa ga sploh ni. Torej če strah ne obstaja, potem obstaja samo še ljubezen.
Zakon privlačnosti deluje edino na eni predpostavki. Na naši čustveni naravnanosti. Če se počutimo odlično: torej zdravi, srečni, ljubljeni itd....... potem to tudi takoj sledi v še večjem obilju v naše življenje.
Skozi življenje sem spoznala, da vesolje ne deluje na besede, ampak na vibracijo s katero čutimo to kar govorimo. Lahko ponavljamo afirmacije v nedogled, če ob tem ne čutimo tistega vzemirjenja ob tem, da se že dogaja vse to, o čemer se pogovajramo z Bogom, Vesoljem /v bistvu pa sami s sabo/, se ne bo zgodilo nič, le še več strahu /saj itak nič ne deluje/ bomo pritegnili.
Jaz namreč vedno dobim ošpice, ko mi predpisujejo kaj vse moram še spucat.

. Pravim OK no. Enkrat bo že prišlo na vrsto. Ampak zakaj že ta trenutk z vsem tem ne bi uživala.
Saj je tudi fajn, da je naše stanovanje popucano. Ampak včasih pride, da je kakšen kot svinjski in zaradi tega se ne bom na popek metala. Vzdružem pač red, ob tem pa z veseljem letam z metlo in cunjo okrog in prav uživam.
In tako radostno, kot čistim stanovanje, čistim tudi sebe. Sicer pa saj veš kako pravijo: Pol zdravja je čistoča, druge pol pa umazanija. Sterilno je pač dolgočasno in brez izzivov.
Meni se zdi najpomembnejše, da uživamo v vseh svojih pripeterijah, se znamo smejati sami sebi, življenju, dogodkom. Znamo biti sprošeni in radostni. Potem pa je itak vse.