Ok, Maja, Jane, sasa, hvala vsem za lepe besede. Verjetno je ravno to to, kar iščem.
Zato je pa včasih bolje it na vse ali nič.
Hvala, Maja. Torej danes grem na vse ali nič.
Večji bedak ne morem več izpasti. Res mi ni jasno, zakaj stojim na mestu. Kar naenkrat sem dobil motivacijo.
Danes še bo zelo zanimiv dan...
Veš kako Žarek v življenju se moraš naučiti iti preko sebe. Sem bila že v podobnih situacijah, ko bi se najraje zaprla nekam v omaro zjokala in počakala da mine. Skratka zame zelo mučno, sploh za mojo dvanajsto.
Ampak potem sem si rekla glej če hočem, da se nekaj zgodi/uresniči lahko samo jaz tudi naredim da se bo. Pasivnost ne pomaga. Pač greš in premagaš svoj strah. Mogoče se boš počutil kot kreten, mogoče te bo na smrt strah, ampak DEJ IZUSTI. Drugače boš lahko travmiral v nedogled.
Hvala, Jane. Saj vem, točno tako je.
Se zavedam tega. Tale omara je meni v tej situaciji nekam znana. Zdajle jo razžagam. Iščem neke bližnjice, v resnici sem pa bližnjica kar sam. Torej danes na vse ali nič.
Saj razumem, da sem rešitev v tej situaciji edino jaz in da ni čudežne palčke. V bistvu tudi želim, da to sam rešim in ne potrebujem čudežne palčke in niti ne želim čudežne palčke. Želim, da to rešim sam. Ne vem, zakaj sem to sploh objavil javno, ampak očitno je tako moralo biti. V glavnem, dale ste mi neki zagon, vzpodbudo. Le te mi več krat zmanjka.
